
Misel zavaja
Vsakokrat ko sonce hišo zahaja.
Zastrašuje šepet osamitve,
[On je] motilec moje molitve!
Ko naenkrat znajdem se v kotičku
miselnih zablod,
"Vse mi je dovoljeno"
je moj povod.
Ljubezen iščem
A ne najdem.
Kakšna beda!
Še zvezdnato nebo me posmehljivo gleda,
ko sanjarim tisoč let,
pozabljam realni svet.
Življenje je lepše tam,
Kjer v obilju je ljubezni,
Pa čeprav le v mislih jo imam.
Pa čeprav je le v mislih ...
... je dragocena.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Iris Ivanuša
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!