Memento
Je postelja v tišini sobe doma,
pod oknom, tam med kavčem in kredenco;
od zunaj sonce čez obraz poroma
in zlaga misli v zmedeno sekvenco.
Za hip se predrugačenost prostora
zazdi kot neki nov način življenja;
dokler, še preden vstane mlada zora,
čez noč ne prileti poslednja tenja.
Ker ni s pomladjo vedno zime konec,
prerad se še prikrade hlad, zmrzal,
lep dan je že in miren, a ta zvonec
brez vetra zdaj bo zate zacingljal.
Njej, njemu – vsem čas furijasto mine
in v drugih le ljudeh - pusti spomine.
Hvala Ireni PI, Vidu Lavrinu in posebej urednici Lidiji Brezavšček
za pomoč pri ujambnenju soneta. Ni še popoln, ampak ...
Čestitke za prvo sonetenje na portalu!
Lp lidija
Draga Lidija,
hvala za črtice. :)
Ni čisto prvo sonetenje -- saj ne pravim, sploh sedaj po Vidovih podukih, da sta pravilna, zdaj že sama vidim, da že prvi zlogi često niso nepoudarjeni :-0 -- ampak bila sta že dva poskusa prej na pesem.si, za katera pa kaže, da so ju ostra sonetna očesa spregledala:
https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/175919/preskok_v_umetnost_v1_0
https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/152269/brezdomec_in_vila_cira-cara
ter eden še pred tem:
https://www.dular.world/SI/blog/2019/06/23/sonet/,
ki pa bi ga bilo verjetno za od-objaviti, saj niti pogoju enajsterca ne ustreza, kamo-li naglašenost ...
Upam, da bodo še priložnosti&čas za vežbo in mojstrenje v tej zahtevni obrti,
Mirjam
No, če že ni bilo prvo, je pa gotovo prvo, vredno pohvale :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
- 11. 04. 2025 ob 22:36
- Prebrano 299 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 113.7