Brezdomec in vila Čira-čara
Ko s sprehoda vračam se domov nazaj,
še bolj me zmoti sloka, prazna vila,
ji omet odpada, bledi njen sijaj,
nekoč pa v njej je bivala idila.
Kukam skoz’ in čez na hitro zbiti plot,
kdo v njej je zadnji dihal, kaj zahteva,
kdo v stiski morda priznal ni svojih zmot;
zgolj sonce zdaj z zahoda jo pogreva.
Le streljaj pa, največ dva od tu proč,
za rosnimi šipami avta ždi v noč,
človek, ki je izgubil stanovanje.
Revež, da spet bo našel svoje sanje,
mu Nogavička Pika kdaj, nemara,
ponudi svojo vilo Čira-čara.
Jaz bi tudi živela v taki vili. :)
p.s. Zabavno te je brati v rimah!
Poslano:
23. 01. 2021 ob 09:33
Spremenjeno:
23. 01. 2021 ob 09:34
Ja, te vile so res magicne in prav milo se mi stori, ko vidim zapuščeno.
Rime. Zabavno? Moraš vedeti, da sem v otroštvu napisala 2 zvezka rimarij. Potem sem se daljše obdobje zagrizeno borila proti rimam. Ampak ene situacije jih preprosto terjajo. Vsaj zdi se tako.
Lepo, nisem vedela, da so tvoji začetki rimani. Imaš shranjene te pesmi iz otroštva?
Jaz sem čisto na začetku na tem portalu objavila nekaj rim, ampak to je bila ena srednja žawost. :D
Ananda, kot je to mal tko, je resnica: ne vem. Po vseh selitvah ... Mogoče, da sta zvezka še kje. Predvsem pa mi je škoda, da ne vem, če je še kje ena huda pesnitev. Rimana ;) Ampak tko to je ... čas mineva, let's let things go ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
- 22. 01. 2021 ob 20:15
- Prebrano 415 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 52.95
- Število ocen: 4