
kako si grd je rekel
ko sem mu neobrit in zmačkan odprl vrata
prihajal je z obsevanja raka ščitnice
ponovil se je
meni sta pravkar umrla oče in mati
on po pol leta kome
ona pa se je vrgla z bloka
psihiatrične klinike
I know pain
mu govorim
ko me danonočno obsoja da sem narcis
whisky komaj prime
roke se mi tresejo kot šibje
on pije mleko
in ne vem zakaj
res je
vedno
vedno je to sakramensko upanje
namesto da bi govorila o picassu
mi trobi zakaj da sem takšen
kakšen
res je
prodajam svojo dvonadstropno hišo
prodal sem svojo pisarno
ženski sem rekel bitch
ampak
kje se bova kregala čez sto let
kdo bo rekel komu
kje sploh sva
upanje
vedno je upanje
molčim
dober fant je
podjebava
zakaj ne prodam še mercedesa
da bom imel v garaži prostor za flaše
neki filozof mi pusti na oknu
škatlico marlbora in pesem
v upanju da ne bom šel v gostilno
meni
ki znam shakespearja na pamet
v treh jezikih
samo da mi še on ne skoči
upanje
upanje nas ohranja
žene
ampak kam
ah
Miko, sem zapisal z Veliko. Kam - za Odliko. Čestitke!
Lp, Caki
Prebiram, prebiram ... ogromno je žalosti in resnice v tej pesmi.
A takih je statistično zanemarljivo število ...
Več je drugih, ki morajo prodati svoje telo za šilce žganice.
ja, Nada. oba prijatelja sta že pokojna, filozof pa bolj plitko diha.
kljub temu, da se živi sedaj in je res, da moramo živeti v polnosti, je prijatelj nekako obupal in opustil skrb za prihodnost. mnogo sva se pogovarjala, vendar, niti prigovarjanje vse okolice ni pomagalo.
lp
Vrlo potresni i tužni stihovi. Kažu nada zadnja umire.
"..upanje
upanje nas ohranja"
Lp, Katica
Nenehna iskanja so epizode življenja, ki jih včasih potrebujemo le za vsakodnevne prehode in ne za izhode. Kot je to velikokrat tudi v poeziji. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Čestitam na podčrtanki, Miko!
Lijep ostatak dana i pozdrav, Katica
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!