
So takšni, ki rečejo: resnice ni.
Vse je iluzija in privid zrcalnega pogleda.
Majejo se tla; človek nima cilja, smisla ...
Zdi se, kot da bomo padli z Zemlje;
vsi obrnjeni z glavami v Vesolje.
Kje si modrec, romar in iskalec?
Hodil celo večnost si prav do obale,
kjer neha Zemlja se, začne vesolje.
Daleč si; ne moreš več nazaj?
Ostal boš tam? Opustil plemenito pot?
Na Zemlji se privid ustvarja,
ljudje pobožno zrejo v ekrane,
vsak gradi si svet po svoji volji,
veseli se svojih krokodilčkov,
eni so rumeni, sosedovi so modri ...
Živijo pa namišljeno - v glavah,
nikomur niso vidni,
vsak navija le za svoje.
Branil in ubijal bi rumene
oni drugi pa bi spravil se nad modre ...
Daleč na nebesnem svodu pa se ve,
da ni ne enih in ne drugih krokodilov,
da resnica brez moči sameva,
ker človek vrača se v stare čase;
v čase, ko možgani so bili plazilski.
Skrbi za svoje preživetje bedno,
brez volje, da odkrival bi resnico.
dobro si vse zastavila. ali je kak globji smisel našega obstoja, cilj, ki bi lahko bil dosežen?
precej nemočni smo pred tem vprašanjem. skrivnost, ki ne da miru.
in poslednja skrivnost.
lp
Mislim, da nekaj skrivnosti mora ostati; a cilj je gotovo "biti dober človek" - brez pobijanja in grdega ravnanja do okolja (človek, živali, narava ...). Za "razvoj k sebi" bodo najbrž potrebna tisočletja, če se ne bo prej zgodilo kaj drugega.
Pesem za globoko razmišljanje.
Plemeta ... as mislila plemenita pot?
Lp, Caki
Mnoge ljudi tarejo ista vprašanja kakor tebe, saj smo ljudje, kajne?
Na tovrstne dileme v glavnem odgovarjajo religije.
Lahko le ponovim, da je človekova svobodna volja največji božji dar človeku, tisto, kar ga dviguje nad živalsko naravo in nagonsko delovanje in odzivanje v sklopu celotne manifestacije.
Potem pa se Bog ne vtika preveč, ampak delo uravnavajo Njegovi postavljeni naravni zakoni.
Tukaj nastopi zakon karme, ki celoten "špil" drži v ravnovesju.
Škoda pa je, da človek ne išče Resnice (oziroma v svoji zavoženi sodobni civiliziranosti vse manj), in je kot tak tako rekoč mrtev za skupnost in Boga.
a tako si je izbral. kakor si boš postlal, tako boš spal. nič kaj rožnato za 1/2 nastopajočih v primežu postkoronskega scenarija.
( a vedno je pot le iskati jo je treba)
no, seveda je prav opozarjati, Nada, le posluša jih bolj malo, ker srce in možgani ob nepravilni uporabi pač zakrknejo, kakor praviš na raven primitivnih možganov.
prav lep pozdrav tebi, miku in vsem
Rajko
Ko spoznavam sebe, spoznavam resnico,
da je vse kar iščem v moji temi,
zato mi je jasno kaj moram
pri sebi imeti...
Kako resnična žal... in malo nas je takšnih, ki to spregledamo a upam da tudi skozi pesem komu odpremo oči. Bravo
Hvala vsem za premišljevanje o iskanju dobrega in lepega, kar resnica je (tudi, če je trpka). Veliko dela nas še čaka, kajne!
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Nada
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!