
Mesto hrešči od pokov,
nekje med praznovanjem in vojno.
Ulice kipijo od luči,
a te luči ne grejejo.
Nebo kriči z raketami,
prst na oknu zariše sled,
ki takoj zbledi.
Sveča na polici ne gori zaradi vzdušja,
ampak da prežene temo,
ki se razliva po stenah,
kot voda v razpokah stare hiše.
Njeno plapolanje je spomin
na nekaj izgubljenega,
toplino, ki je nekoč polnila prostor.
Zunaj sneg polzi z vej,
kaplje drsijo v hrup,
ki ničesar ne obljublja, ničesar ne razlaga.
Notri je ropot sveta oddaljen,
ugasne v tem kotu,
kjer vprašanja obvisijo v zraku
težka kot kamenje v žepih.
Je to življenje,
ta droben plamen,
tako ranljiv, tako trden?
Sveča utripa,
kot da sliši vetrove zunaj,
a ne podleže.
Sosedov maček se priplazi na prag,
moker in nemiren,
z očmi, ki gledajo onkraj tega sveta.
Spustim ga noter.
Stopinje v snegu izginejo,
kot da jih nikoli ni bilo.
Maček se usede v kot,
rep ima ovit okoli nog,
kot starodavni modrec,
ki je videl preveč.
Njegove oči ujamejo plamen sveče –
strmi vanjo,
kot bi bral odgovore,
ki jih jaz ne najdem.
Morda maček ve.
Bravo Timy, res občudujem! Ne vem, kaj bi sploh izpostavila? Morda 5. kitico kot meni najljubšo. (*_*)
Drugič bodi previden ko boš mački dal
ime Bastet.
z veliko občutka si opisal to do česar smo nekateri prišli, do konca upanja, da se bo makiavelistična drža vse svetovne politike, ne le velesil in njihovih vodij, kadarkoli spremenila. v naprej se računa s prevaro, kot pri poročnih pogodbah. takšni odnosi nimajo vsebine, ne morejo jih imeti.
monopol nekaterih držav nad življenjem posameznikov je tako (sofisticirano) brutalen, da skoraj že živimo v mitu. ali, nekaterim je tako nepredstavljivo, da nekoga ne zanima kdo so, da so te že samo za to pripravljeni likvidirati, kot v vseh monarhijah, kjer prostor v katerem se nahaja vladar, moraš zapustiti ritensko. premik? =0
ti ljudje niso jezni. ti ljudje so zelo jezni. užaljeni. par excellence.
kaj si o vsem misli filozof maček. zdi se mi, da kar uspešno meditira skozi vse skupaj. poskusimo še mi ...
lp, m
Pesem, polna pomena, direktnega in tistega, za tančico. Občudujem.
Maček na pragu je vedno nekaj dobrega. Mačkon v hiši pa je najboljši antidepresiv.
Bog ve ...
Bog ve, da je v pesmi veliko čudovitih prispodob in zvočnega okrasja, a da pridejo bolj do izraza, predlagam (pred)novoletno prenovo. Zdaj je dramaturško pesem precej razbita, da pride poanta bolj do izraza, predlagam te popravke z označenim vrstnim redom kitic. Morda maček ve, ali se motim ali ne - lepe praznike, Sara
1 Mesto hrešči od pokov,
nekje med praznovanjem in vojno.
Ulice kipijo od luči,
a te luči ne grejejo.
Nebo kriči z raketami,
prst na oknu zariše sled,
ki takoj zbledi.
2 Sveča na polici ne gori zaradi vzdušja,
ampak da prežene temo,
ki se razliva po stenah,
kot voda v razpokah stare hiše.
Njeno plapolanje je spomin
na nekaj, (česar ni več –) - se razume, da ni več, bi izpustila
toplino, ki je nekoč polnila prostor.
5 Sosedov maček prileze na prag, (vse kitice z mačkom bi prestavila na konec)
moker in nemiren,
z očmi, ki gledajo onkraj tega sveta.
Spustim ga noter.
Stopinje v snegu izginejo,
kot da jih nikoli ni bilo.
3 Zunaj sneg polzi z vej,
kaplje drsijo v hrup,
ki ničesar ne obljublja, ničesar ne razlaga. (bolje: pojasnjuje/pripoveduje)
Notri je ropot sveta oddaljen,
ugasne v tem kotu,
kjer vprašanja visijo v zraku (bolje: obvisijo ali pa lebdijo)
težka kot kamenje v žepih.
6 Maček se usede v kot,
rep ima ovit okoli nog,
kot starodavni modrec,
ki je videl preveč.
Njegove oči ujamejo plamen sveče –
strmi vanjo,
kot bi bral odgovore,
ki jih jaz ne najdem.
4 Je to življenje,
ta droben plamen,
tako ranljiv, tako trden?
Sveča utripa,
kot da sliši vetrove zunaj,
a ne podleže.
7 Morda maček ve. (to bi bil fantastičen konec, ki ne pojasnjuje, skrivnosten, pa vendar pomenljiv in poetičen)
Morda ne.
Njegova tišina je kot sneg:(to je pojasnjevanje, komentar - navijam za konec, kjer bralec na koncu zaprede, Bog ve pa je že tako v naslovu)
vse pokrije, ničesar ne pojasni.
Bog ve.
Maček ve in urednica tudi :). Hvala za poglobljeno analizo in tvoj prispevek. Čudovite praznike tudi tebi.
Zdaj pa čisto zares lahko napišem samo WAW (*_*)!
destilirano in izkristalizirano
bere se pa kot mešanica
detektivskega romana in Alice v čudežni deželi
pravljično
Čudovita pesem, ki kar "kipi od luči" in subtilne zvočnosti, da v zraku "ne obvisijo vprašanja", marveč zalebdi čudenje nad "tako ranljivo, tako trdno" strukturo "onkraj tega sveta", zato si - Bog ve, kaj šele mačji modrec - zasluži biti podčrtana ... (v pesem bi pritihotapila samo še besedo "priplazi se" namesto "prileze" - jo lahko naknadno jaz dodam ...), maham v novo leto, Sara
Hvala za izčrpno pomoč pri končni verziji te pesmi. Prosim, kar spremeni "priplazi se", ker prileze verjetno bolj pritiče kakšni kači kot pa mački.
Še enkrat hvala in vse dobro.
Pa se je priplazil v skoraj novo leto, srečno, Sara
Res dobro ti je uspela tale pesem, ki bo odzvanjala še potem, ko bo padel zastor nad prazniki.
vrhunsko, Timy in vrhunska pomoč Sare
kot starodavni modrec,
ki je videl preveč
Morda maček ve
Lp
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: TimotejB
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!