Magija

V sebi nosimo odmeve.

Potovanja v večnost, bele in črne luknje.

Čas nas poveže. Zveže. Vozli so neločjivi.

Ogrlice negibnega brezglasja se kotrljajo po naših vratovih.

Žile so nabrekle, v njih se pretaka modra magma.

Oceani plešejo med bregovi telesnih materij.

Ledvice. Jetra. Srce.

Vranica. Drobovje.

Srce. Pljuča. Kri.

 

Vsak človek zase je vesolje.

Smo vsi v enem in eden v vseh.

Od supernove do črnih vrzeli.

Od prvega krika do zadnjega izdiha.

Nikoli ne minemo.

Samo spreminjamo pasivni transport.

Vsi smo enaki.

 

Le ti ...

si meni poseben.

Silva Langenfus

Ronja

Poslano:
27. 12. 2024 ob 19:48

Pesem me je zelo nagovorila in ima super zaključek.


Le ti...

si meni poseben.   (⁠*⁠_⁠*⁠)

Zastavica

Silva Langenfus

Poslano:
27. 12. 2024 ob 20:28

O hvala ti, ja saj to pomembno, da si nekomu poseben.


Lp Silvija

Zastavica

Maša GL

Poslano:
27. 12. 2024 ob 21:52

Bravo! Odlična pesem.

Smo neverjetna bitja.

Vse napisano v enem, pa s tako malo besedami.

V vseh nas so zvezde in zvezdni prah. Vsi smo skupek energije, povezani med seboj.

Vsak drugačen, poseben, a vsi po istem modelu.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Silva Langenfus
Napisal/a: Silva Langenfus

Pesmi

  • 27. 12. 2024 ob 19:23
  • Prebrano 284 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 142.78

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!