
Dost mam vaših praznih besed,
ki razpadejo, še preden dosežejo uho.
Vaših plastičnih nasmehov,
ki dušijo zrak in žgejo kožo.
Dost mam vaših nasvetov,
ki bi vas zlomili, če bi jih sami živeli.
Vaših oči, ki me merijo,
kot da sem tehtnica vaših laži.
Dost mam kalupov,
v katere me rinete, da skrijete svoje strahove.
Vašega učenja plavanja,
ko sami stojite na suhem in nemo opazujete.
Dost mam tišine,
ki brni kot prazna grožnja,
in vas, ki čakate, da padem,
ker sami nimate moči vstati.
Ampak veste kaj?
Jaz grem naprej.
Strgal sem se z vaše verige,
ne bom več nosil vaše teže.
Dost vas mam.
Dost mam vaših nasvetov,
ki bi vas zlomili, če bi jih sami živeli.
To je pa res v nulo to kar občutim sama v zadnjem obdobju.
Zoprno poznan občutek. Problem je globlji,
ker naš boj je boj z mlini na veter,
bodisi da ima svet naravo slepila.
Zbuditi se je treba, in sanje, svet, hipoma izginejo.
Oni junaki in anti-junaki so le igralci "vélike drame".
Toda da bi spoznali Najvišje, je dobro da smo pozitivci,
ker statisti in negativci so pa na tej svetovni promenadi
stopili v še posebej smrdeč drek.
Strgal sem vaše verige,
ali
Strgal sem se z vaše verige,
SAJ BO. prstan pravi "tudi to bo minilo"
To pa je natančno branje in sokolje oko :)
Hvala in lep pozdrav.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: TimotejB
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!