
Govorita, govorita,
kopičita glasove,
drug mimo drugega.
Ne slišita sploh nič,
ne šteje zgodovina,
pozabljena je ljubezen.
Ostane le skupek besed,
z mnogimi ločili
in njihov povzetek:
Tak(a) si!
Zakaj si tak(a)?
Kar tako.
Ja, kot bi iz odraslih govorila triletnika -isto se nesmiselnosti svojih besed ne zavedata.
(sem morala nekako ubesediti nemoč po neuspeli mediaciji)
Kako resnična!
Simpatična v vsej svoji preprosti posebnosti.
Zakaj? Zato!
Ko drugega hočemo spreminjati po svojih predstavah, namesto da bi se učili, kdo je druga oseba pravzaprav v resnici.
Hvala za komentarje. Razmišljam ali bi naslov zamenjala v
Zakaj? Zato!
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Ronja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!