
Ne štejem sekund do polnoči.
Čas se ne lomi,
jutri je samo druga barva včeraj.
Mesto bruha svetlobo,
petarde režejo noč.
Ognjeno si želim tišine.
Ničesar ne začenjam,
ničesar ne zavržem.
Sam ustvarjam svojo pot.
Ni novega in starega,
ni mi treba začeti znova,
moj čas se odšteva drugače.
Novo leto je
tišina med pokanjem,
dih brez odmeva.
Sam še najraje vstopim v novo leto
v budni tišini meditacije,
če ne grem prej spat.
Kaj je lepšega kakor prehod iz starega v novo leto
z ravni neskončne notranje harmonije in popolnosti.
Simbolično. Naj leto vznikne iz nemanifestirane
sfere zavesti, iz katere se vse manifestira.
Tisto pokanje petard pa naj bo trening za ušesa tistih,
ki bodo nekoč poslušali detonacije bomb.
Oboje nesmiselno.
tih pozdrav Timiju
Še en nov dan. Še en +1 na letnici koledarja.
In še ena odlična pesem.
Odlično!
Zato malce zmotita šibkejša verza:
Kot da hrup lahko omili bolečino.
Stvari so take, kot so
Prvi mora ne toliko, kot drugi. Bi bilo morda mogoče zapisati drugače?
Milan Ž. - Jošt Š.
Spoštovani urednik, spremembe so, če v pravi smeri, pa nisem povsem prepričan. LP
Ja, saj veš, vsakdo "ima svojo ljubšo smer", tole je pa čisto v "mojo"! :) in priznam, da sem subjektiven ... Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: TimotejB
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!