barve tišine
tisto jutro
po brodolomu noči
ko sem ubijal ptice v sebi
si postala neslišna
misli so zarezale
kakor pobegli odsev vodomca
čez v globino popito zarjo
ki izgine ob dotiku obale
v večerih
v ločenih strmih bregovih
kričijo zdaj le še izpraznjena gnezda
liturgije nedotaknjenega
ropanje prihodnosti
skrbno prekriva
ukročena samota
brezčasja
kričijo zdaj le še izpraznjena gnezda
liturgije nedotaknjenega
ropanje prihodnosti
skrbno prekriva
ukročena samota
brezčasja
..."ko sem ubijal ptice v sebi"jedan je od jako teških momenata, jer kad ubije pticu u sebi nije li to i "mala smrt" pesnika? Tj.gubitak motiva...ili inspiracije... ili želje da i dalje peva. Na sreću, mislim da to nije slučaj kod tebe! ❤️
lp, Jagoda
Globoko. Brezčasna.
barve tišine
...
a znotraj v notranjosti rdeč in oranžen in rumen krik
...
klic ali prošnja?
izčiščenost in ostrina
sleče vsakršen oklep
ter vsadi bridkost
v naše krhkosti
Hvala vsem za široko paleto odzivov!
Milan Ž. - Jošt Š.
Čestitke tudi z moje strani,
lp, Ana
Hvala, Ana, hvala, damjana!
Milan Ž. - Jošt Š.
Tudi jaz se pridružujem vsem komentarjem.
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
- 17. 11. 2024 ob 08:31
- Prebrano 665 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 410.87