
rodi se
tli gori žari
nepredvidljivo
zanimivo
nezanesljivo
minljivo
vzplamti in se zgrudi
v pišu vetra odide
preden zaživi ugasne
a duša
se poraja razdaja ostaja
v spominu svetloba
ne potrebuje
ne sveče
ne solze
ne groba
a duša
se poraja razdaja ostaja
v spominu svetloba
ne rabi
ne sveče
ne solze
ne groba
hočeš reči: "kaj je ogenj, ki ga ljudje za 1. november prižigajo na grobovih
kot sveče v spomin na pokojne v primerjavi z resnično naravo duše, ki
izžareva lastno svetlobo in ima vrojeno sposobnost spomina?!"
banalno,
ampak onesnažuje se pa močno in še zasluži veliko s prodajo.
kaj bi mi brez trgovin in trgovcev?
o normalosti "civiliziranega" človeka, s perspektive neke druge -
ne nujno nezemeljske - rase, pa le divjak z denarnico, se ne sme
podvomiti. To je prepovedana tema - tabu, in si takoj izobčen.
evo, cel esej nastal zaradi enih "pakelcov voska"
ti pa kar zbadaj s peresom, meni se včasih že sploh ne da več, ampak seveda
vztrajali bomo in nekoč bo to preživeto in le še čuden spomin
zapisan v nekih zgodovinskih arhivih
रामा RAjko jeraMA
Vsak si lahko po svoje razlaga. Nič ni določeno, kaj komu pesem poje.
Ja, ljudje smo le svečke, z različno dolgimi in mocnimi plameni, ki onesnažujemo ta svet, a duša ima svoj sij, lastno, večno svetlobo.
Pa hvala za esej Rajko ... se strinjam z napisanim.
Lp. Olga
Všeč mi je to poplesavanje ognja ... zmoti me le obilje rim na i v osrednjem delu pesmi ...
lp, Ana
Dobra, pomenljiva.
O vsaki, še tako drobni ali banalni stvari je mogoče globoko razmišljanje - ko bi se le več ljudem ljubilo ...
LP, mcv
Ja, pomembni so obcutki in ne stvari.
Hvala za dotik modricvet
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!