
Iščem Tvoje oči,
sredi moje noči.
Ko drugi vsi spijo,
ko drugi mižijo.
Vsi gledajo v tla.
H komu bi šla?
Vsi nekam bolščijo,
vsi vedno molčijo.
Meni v samoti,
na temni planoti,
z rano na duši,
življenje se ruši.
Me vidiš vsaj Ti?
Vsaj Tvoje oči,
ne gledajo stran,
od teh mojih ran?
Vsaj Ti si še tu,
ko svet brez sramu,
ničesar ne vidi,
ne reče: daj, pridi?
Ne zmorem hoditi.
Me hočeš voditi,
da k Tebi zdaj grem?
Ali sploh smem?
Vso noč prebedim,
že dolgo ne spim.
Ne najdem miru.
Povej: Si res tu?
res lep ritem je v tvojih pesmih kot prirojena danost
lpi
Prav nekaj takega sem zdaj rabila prebrati. Hvala
Zelo mi je všeč.
Ronja
Živjo ustvarjalka,
Že tvoja prva kitica, mi je v sekundi priklicala tole asocciacijo v spomin

Verz 69 V tem, kar noč je za vsa bitja,
samoobvladani buden je.
To, v čemer bitja budna so,
je noč za modrijana, ki uvidi.
Kajpak iz Bhagavad gite (Gospodova pesem) 2. poglavje
Tako da je odgovor na tri bistvena vprašanja iz tvoje pesmi pritrdilen,
ker je naslovljeni pisan z veliko začetnico , če bi bil z malo, bi bila
težava bistveno večja, nerešljiva.
Glavo pokonci !
prijazen pozdrav Rajko
Pohvala za metrum in ritem
Lp Lidija
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Katarina Ambrož
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!