Ker je življenje skrivnost se nikoli ne naveličam,

kljub starostim, ki si sledijo že mnoge
inkarnacije, vedno znova odganjam
kot pomlad. Blagor vsakemu, ki
ga zapusti demenca spomina.

Hvala za dotik Svit

Lp. Olga

dobra. in tisoče hormonskih vprašanj. 

lp

Ja, telo se spreminja, razpoloženje niha

in njegovo delovanje usiha.

Lp. Olga

takšno je.

lp

Živj oOlga,

nisem vajen, da te te parafinelije oz. površ(i)n(sk)osti vznemirjajo. Nič zato.
Nekoliko razhajanja z mojim videnjem smrti nakazuejo zaključne 3 vrstice.
V šali ljudje rečejo, da je smrt glavni štos, zato jo vsi hranijo za konec.
Dejansko pa je smrt lahko zmagoslavje življenja (za pripravljene), najboljši del dolge zgodbe (kot zanimiv epilog v knjgi). 

Sicer pa najprej definiraj, kdo ali kaj  sploh umre! Zgolj telo!? Ali za ponošenimi kavbojkami tudi jokaš in te je strah, ker so odslužile?

Pa tudi prispeti do trenutka smrti brez (preveč) trpljenja je svojevrstna iluzija,
dokler spet ne odgovoriš na vprašanje : "Kdo pravzaprav trpi? Kateri del tebe? Duša?"
Njo boli patka.  Um zganja histerijo, ker sluti, da bo izubil stvari, na katere je bolestno vezan.

plp    RA.j.

Veš RA.j.

Kljub temu, da je duša energija, ki je neumrljiva, pa vseeno tu na zemlji potrebuje embalažo v kateri biva. S to embalažo je povezan tudi um, misli, telesne značilnosti in čustva. Tega trenutnega potovanja se zavedamo ne čisto od rojstva pa včasih tudi ne do smrti. Redko kdo ima vpogled v pretekle dogodke ali celo za naprej. 

Ne pravim, da je začetek in konec našega obstoja rojstvo in smrt. Je pa res, da v tej obliki poznamo samo to izkušnjo. 

Hvala za tvoj prispevek in razmišljanja, s katerimi se popolnoma strinjam. 

Lp. Olga

zelo si samozavesten. lepo. toda razum išče dokaza in ne bo odnehal.  zakaj bi se duša sploh utelesila, da bi potem prestajala, četudi samo telesno smrt. 

če pogledam vase, zakaj ni duša nekaj očitnega. bodi duša, povej.

lp

miko, dostikrat je tekla beseda o tem, pa še vedno sprašuješ.

(in tudi z nekaj zornih kotov in z raznimi prispodobami sem poskušal nakazati Tisto
najbolj abstraktno, ki pa ni le abstraktno, saj je karkoli konkretnega prav tako On(-a))
Kaj to pomeni?
Metoda ti ne štima, ampak se je vseeno oklepaš.
Želiš razumeti nedoumljivo. Razumsko ne boš prišel daleč.
Nečesa kar je skrajno subtilno ne moreš zaobjeti in izkusiti niti s čuti niti z umom niti z razumom.
Najti boš moral Samouresničenega učitelja - mojstra, ki ti bo pokazal pot,  - način -
za izkušnjo samadhija, vprašanje pa je , ali te bo želel sprejeti za učenca.

Osnovni problem je v tebi - preponosen si, da bi presedlal na hitrejšega konja.

Prijazen pozdrav    od duše

 

zelo prijazno RAjko. hvala.