Bukev ti mogočna,
ti šepečeš-trepetaš,
z svojmo listjem se igraš,
ti jočeš, ti se smeješ,
ko lohan vetr z tabo se igra,
piš nežen se okrog tebe vije,
ti vetrčk svojo melodijo igraš,
in listje-brhko zatrepeta,
bukva zala z vetrom se igra,
gozd teman-gozd svetal
svojo simfonijo igra.
In pride dan ko zora zlata se rodi,
v gozdu tmnem življenje prebudi,
vse dehti, vse se iskri,
bukev brhka nežne žarke,
z svojmi listki lovi.
Gozd teman-gozd svetal
svojo simfonija igra,
vse šumi, vse trepeta,
življenje in ljubezen, kot vince sladko,
je tu doma.

francitraven