"to pomeni sprejeti sebe"

Bravo!

Sprejeti sebe, sprejeti svojo zgodovino, starše, dobre in slabe trenutke, vrline in napake... prinese spokoj in mir s samim seboj.

Dobro napisano. 

kar je

je

Lepoooo!

Lp, Marija

hvala, vsem. seveda je to samo moje videnje. tudi opazovanje svojega uma, pravzaprav sebe, veliko pomeni. v budističnih centrih kjer pomagajo ljudem, ki delajo v stresnih razmerah, svetujejo, da ne sledimo niti ugodnim, niti težkim mislim, temveč, da vadimo pozornost, mindfullnes in se osredotočamo na dihanje. stanje človeka, ki je že tako razrvan, da niti sedeti pri miru ne more, se hitro popravi brez medikamentov. 

ljudje so jim hvaležni. 

v nekem težkem obdobju sem si pomagal tako, da sem poskušal čim bolj zbrano početi samo to kar v danem trenutku počnem. nenavadno je, da se tako gradi tudi odnos z okolico in lahko celo doživiš občutek nekakšne transcendence. svetujejo tudi, da smo čim bolj sproščeni, ker običajno mislimo, da se vse dosega samo skozi napor. tako pa se stres samo poveča. ni mi vse čisto logično, zato intuicija verjetno igra veliko vlogo pri vsem skupaj. 

še enkrat hvala,

lp, m

miko, to je pa zanimivo, sliši se tudi logično.

Hvala za ta zapis o stresu in naporu.

ja, Maša. zoprnost logike je, da če si že miren, kaj bi potem vadil. vendar če se opazujemo, vidimo kako hitro nas zanese in počnemo tisoč stvari naenkrat. 

dejstvo je, da se ljudem z depresijo, da pomagati, le, da so največkrat prepuščeni srečnemu naključju ali bodo prišli v stik z meditacijo in na pravi način. in težava motivacije je. 

kako takrat zagnati motorček, bolje rečeno, opustiti negativno, občutek nemoči in kar je takega. 

lp

Žal, poznam te ugasle motorčke tudi sama.

ja. drugačnost kakšne vrste je zmeraj na udaru in lahko so težave. zdaj ni več tak tabu spregovoriti o njih. kot je bilo po drugi vojni neprimerno govoriti o posledicah vojne, ki so se odrazile na psihi. 

in temu ni videti konca. recimo v mb. je zelo osovražena mavrična zastava. ne. viijolična bo ..., itn. dobro se je tega zavedati in tudi tega, da na določene stvari nimamo vpliva. 

Dobri stihovi i zanimljiva životna filozofija, miko. Svaki čovjek je drugačiji, a i prag tolerancije kod svakoga je različit kada je pod stresom i naporom. Ako je nesretan to ne znači da ne prihvaća sebe, naprosto nije u stanju podnijeti isti pritisak kao neko drugi. Uvjerena sam da u kapitalizmu mijenjaju firme svake 3-4 godine najčešće zbog stresa i mobinga na radnom mjestu, te prekovremenih sati koje nitko ne plaća. A ima i onih kojima je izazov da se od njih sve više zahtjeva i ono što im je u opisu radnog mjesta i ono što nije, pa rintaju od 0 do 24 i nemaju vremena razmišljati što je sreću. Samo se nadaju da će i to jednog dana prestati, pa će činiti ono što ih usrećuje i tražiti sebe. 

Sretni pozdrav ti leti, Katica

hvala, Katica. dobro, da si opomnila tudi na ekonomske vzroke samoodtujevanja. dosti tega smo se učili pri marksizmu in nič naučili. lepše je bilo živeti v socializmu, čeprav je bilo toliko tega pometenega pod preprogo, kot v tem zverinjaku kriminala in gnilobe v katero so nas potegnili naši buržoazni filozofi in pametnjakoviči. ostali smo brez njihovega odgovora in odgovornosti.

vsaj verjeli smo, da delamo za ljudi in družbo. znana je politika amerov. uradno so bili proti razpadu SFRJ, neuradno so plačevali in oboroževali njene nasprotnike. v to sem prepričan. 

zdi se mi, da je destabilizirati balkan bilo zanimivo za obe velesili. meje se ves čas brišejo. vojna je praktično absolutna. zanesenjaštvo nacionalistov se nikdar noče ozreti v prave vzroke razčlovečenja. popolnoma jasno je, da smo s tem, ko smo skozi zgodovino  postali gola delovna sila in roba na trgu dela, z razvrednotenjem dela postali podvrženi razvrednotenju življenja in odtujitvi.

tudi kubanski socializem je propadel ekonomsko. toda, koliko let kapitalistične blokade je bilo potrebno. in zdaj, nazaj v veseli kupleraj. zaradi vseh teh sifilitikov biti.

lp, m

Tudi mene se je pesem dotaknila, spremenila bi le ta verz:

ni se obleklo se v črno,

lp, Ana