Bogdêj, lübi sosid, kak vi ste gnes kej?
Tak vredi, pa fčera blo bojše kak zej.
Ste čüli kej proviti, ka gre v Veržej
na šolaje Grazlof tavekši, Matej?

Nič sen ne čüja o ten pröviti.
Pač pa sen vida zaron hoditi
Štefeka prek ta od kreja poti.
Je f klanec Bržjokov gna pujceke tri.

Vučinove krave f karuzo so šle,

Pepikov koj f šumi zgüba se je,

Julika s Frančikoj sploh štüka se

kak kvasenice najbojše bi ble.

Pa ovin Frjonovin pre dobro gré:
jin hčera zej Trezika da peneze.
Ka f Marprogi slüži prta fini gospe.
Gnes küpit si idejo voz, pa oje.

Kej vüjtro te opet šli ta k Boteri,
s pogačami peš, po taroni meši?
Na obid pa potli še v ves k Materi?
Pa še na kafé gé taprova diši?

Pa kak te fse vete že: ge se midim,
kon idem, kej jem pa ge s kerin güčim?
Gnes tü, vujtro tan, pa kak kodik letim,
še v Vače po hlače, gda nove dobim.

Ne vete pa, jeneka, ke je biló,
v Lotmerki, pre, za radgónsko goró,
sem bija tan ovi den, gda za rokó
sen prôsit ša Kukečovo Miciko.

Čüte zej proviti:

Župon si je vdara obedve nogé.
Je prêveč, pre, spija, pa scat ša v hlivé.
Tan nekak, pre, padna, prek krovjih vimé,
ka f gnoj prekopicna se j' z nosom naprè.

Jeneka, jeneka, tak je bilo?
Jeneka, jeneka. Kej je zej to?

Fsega človeki zgodi se. Puno.

Nemreš nič. Paziti treba glavó!

Či keri ne ve še, zakej Prleki
imamo tak hecno ime, kak se zdi:
so negda, pre, PRLE fsi tan güčali,
je niše ne veda še PRÉT proviti.

Gnešji den toga več nega, ka veš!
Čenč pa povsodik za fse: keko češ!

Maša GL