Če umrem pri šestedestih, sem v krizi srednjih let?

Kaj pa, če doživim stodvajest let, me meče puberteta?

Mogoče bi moral zamenjati celo garderobo in frizuro, nekam dolgočasno ratuje vse skupaj.

Kaj pa če vseeno poseksam poročeno sodelavko, ki se meče name?

Mah, če vsaj ne bi imela otrok.

Jutri na iglo vržem Oasis, če se že ravno vračajo po šestnajstih letih. 

Na tisto gramofonsko seveda.

Mogoče pa ni prepozno tudi za naju stari prijatelj,

ki ne govoriva zaradi nečesa, kar sem že pozabil.

Nikol ne bom imel možnosti vprašati očeta, zakaj se mi je odrekel.

Če bi Šeško lobal golmana, bi bili v četrtfinalu.

Fak, poklicati moram zdravnico zaradi zavarovalnice.

Skrajni čas je že, da operem brisače in spodnje gate.

Kaj bi si mislil danes o svetu Mark Avrelij?

Je mogoče Ana v srednji šoli, ko mi je rekla, kako lepo dišim, želela, da jo poljubim?

Lahko bi se končno prijavil na učne ure kitare.

Jutri začnem brati Murakamija.

Mogoče pojutrišnjem, jutri imam že odbojko.

Ali ribe spijo?

Še dvainpetdeset evrov imam do plače.

Jedel in pil bom manj.

Shujšal bom.

Ampak vmes je še Bajagin koncert, takrat bom pil več.

Spet si bom moral sposojati.

Kaj bom kupil Markotu za darilo?

Lahko bi probal igrati tenis.

Delam vikend.

Pa potem še tridestet let.

Pa ja ne bom res umrl prvi dan penzije.

Kaj pa če se ubijem?

Ali pa, če grem delat v tujino in pustim vse za sabo?

Nikoli ne veš, morda pa spoznam kakšno luštno grkinjo, ki mi obrne svet na glavo.

Kako gre že tista pesem od Nietov?

Povedal ti bom, kaj je narobe z mano, točno.

Tako, če me že sprašuješ o čem razmišljam, da ne morem spati.

Za ribe pa ne vem.

Črni Kos