v lesketanju reke
ne moreš vstopiti v bit
v mir
neslišno
moraš le se umiriti
kot z jutrom reko leske pijejo
in vrbe
bolehne češnje
pijejo boleče
ali kot metulj
ki ne verjame
ubežal je zmrzali
napelo mu je sonce krila
ubežal je zmrzali
v lesketanju reke
tisoč drobnih rojstev
tisoč drobnih smrti
ne moreš reki ubežati
moraš le se umiriti
umiriti reko v sebi
moraš z reko biti
biti
Čestitke , Miko
Vse povedano.
To je tista brezčasnost, ki jo vse duše instiktivno iščejo.
Ne moreš vstopiti v bit,
ker Bit že si.
se začuti, da si (skorajda) tam; mogoče je vmes le še
ena tančica, tanjša od pajčevine.
prijazen pozdrav RA.j.
kakšen stari zenbudist, bi mogoče problem časa, postajanja , panta rei, rešil tako, da reka niti teče, niti ne teče, temveč je naš um nemiren.
no, najti moramo svoje rešitve in svoje odgovore.
bolj v to smer me vleče tukaj in še v kakšni pesmi.
hvala za pozornost,
RAjko,
lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 29. 08. 2024 ob 00:44
- Prebrano 321 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 240.54