
Materi dve smo Slovenci imeli,
zemeljsko vsi, bili nebeške veseli.
Eno ljubili smo, drugo častili,
obe sta za nas bili nepogrešljivi.
Prva skrbela je za družino,
ljubila otroke je, dom, domovino.
Nje' pridna roka nas je varovala,
v dobrem in slabem ob strani nam stala.
K drugi zatekali so se rodovi,
k njej so molili, pomoči jo prosili,
za sé, za otroke, blagoslov naj jim da,
čvrsta njih' vera do nje je bila.
Vloga zemeljske matere vse bolj izginja,
družba razsuta na to opominja.
Na nebeško pozabili smo že dolgo nazaj,
ne verjamemo vanjo, ne v nebeški več raj.
Je že tako,
da ko prva mati izgublja svojo dejansko nrav,
se tudi druga Mati umakne v pozabo,
in če druge Matere ni na vidiku, če se ji ne namenja vsakodnevne pozornosti,
spet prva hitro (o)peša v svojem poslanstvu.
Torej odnos je vzajemen.
lepo bodi
Hvala za tvoj pogled.
Prisrčen pozdrav. Tolminka
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: tolminka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!