
Seno se suši, kobilice skačejo pred koraki, čez senožeti se križajo spevi čričkov in škržatov. Od vročine zrak valovi, iz kala se oglašajo žabe, na trenutke je slišati pljusk vode. Robovi gozda in jase rdečijo od dišečih jagod.
Čeprav je še tema, je očetova postelja že prazna. Metuljčki v prsih tudi meni ne pustijo več spati. Nataknem si prevelike škornje in tiho skoraj preletim dvorišče.
V vratu čutim utrip srca, po drobovju se mi plazi strah. Kaj, če je pozabila? Nabrane solze sproti požiram.
Poškilim skozi okno v kuhinjo in se zazrem v velik kup testa na mizi. Oči se mi zaiskrijo, nasmeh mi razkrije manjkajoči zob. Hkrati zadiši po limonu in cimetu. Danes imamo zapovedan praznik na kmetiji. Tako zelo sem srečna!
goduje sveta
Marija Magdalena
štruklji dišijo
Skozi otroške oči je svet lepši.
Vedra pesem pa dokazuje, da to kljub vsemu
zmoremo tudi odrasli.
Lep dan še naprej (predvidevam, da boš na mizo postregla štruklje) RA.J.
Ja, zares sem vesela, da me bereta! Rajko, saj srce se nikoli ne postara, samo embalaža nas izda. Umremo mladi, kajne? Dedihajka, hvala ti , a si mi z besedo magdalenice želel kaj svetovati? Povej, rada se učim, bi jo dal v haiku? Lep dan še naprej, Majda.
Majda, prav vidim knjigo s tvojimi kratkimi zgodbami, spomini, z lepim besediščem, ki navdušuje.
Ko bo, in naj bo, bi jo želela imeti.
lpi
Pozdravljena, draga Irena, tako si me ganila! Veš, da sem vzcvetela ob tvojih besedah! Ja, tudi jaz bi jo želela držati v rokah in jo pobožati. A, iskreno, na to si ne upam niti pomisliti, saj se "to" dogaja drugim. Ne bi niti vedela, v katero smer se obrniti, proti vzhodu ali zahodu. Knjiga bi pa bila zagotovo debelejše narave. Hvala za zasanjan, lep popoldan, Majda.
to - naj se zgodi tebi in za nas :) ko se zgodbe naberejo se pokaže tudi pot ali pa že prej :)
verjamem
Zanimivi in lepo napisani so tvoji haibuni, spoštovana Majda.
In odlični haikuji (*_*)
Lep dan ti želim,
Marija
Triglav, tako sem vesela tvojih in vaših odobravanj mojih kratkih proz. Vsi imamo svoje dragocene spomine v srcih, slike, prebliske, zvoke, vonje in nam je lepo, ko se jih vsake toliko dotaknemo; morda kot tolažbo, v veselje, ob hrepenenju. A posebno čaroben občutek je, če jih z nekom deliš. Kot jaz mojo Križno goro.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Majda Žvokelj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!