Vsako leto, ki te preteče,
ti pusti nekaj plemenite patine.
In ko se nekoč prelomi
in se prevesi na drugo stran,
si pripravljen na pozlato,
saj imaš pod kožo, v vseh organih,
večino pa v možganih,
zlati rudnik.
Nekega jutra,
ko si najbolj prepričan
v uspeh svoje naložbe,
vstaneš,
stopiš do ogledala,
se pogledaš vanj in vidiš -
rudnik gub.
Pogost citat moje stare mame:
Življenje je kot otroška srajčka,
kratko in posrano.
Mi, nesmrtni umiramo na obroke.
Draga Marija, zanimljivi stihovi. Dođe to vrijeme kada ne poznajemo sami sebe, a tamo kamo idemo ne treba nam taj oklop od ljudskog tijela.
Lp, Katica
odlična, Marija. poznam še en citat iz neke spominske knjige ..., življenje je pocukran drek.
Svit pa je izgleda zakreditiran ...
lp
Dragi moji:
Svit, Katica, Miko,
hvala, da ste se ustavili ob tej pesmi, ki je bolj razmišljanje.
Ampak je pa resnična
...gub je vedno več, haha.
Bodite dobro, Marija
Čestitke k zanimivi pesmi o minljivosti (vnesla sem ti nekaj manjkajočih vejic) ...
lp, Ana
Hvala, Jur ❤️
Hvala, Ana ❤️
Lep dan obema!
Marija
Marija, čestitam na podčrtanki!
Lp, Katica ☺
V ogledalu običajno niti ne vidimo, da smo se postarali, ampak vidimo znanca iz preteklih dni.
Lep pozdrav, Dejan
Hvala, draga Katica.
Objem, Marija
Poslano:
29. 04. 2024 ob 10:40
Spremenjeno:
29. 04. 2024 ob 10:41
Seveda, Dejan, v ogledalu ponavadi ne vidimo, da so se, recimo prekomerno nabrali kilogrami, še manj pa, da se staramo (vsaj meni se to dogaja), ampak, če dobro pogledam, gotovo najdem vsaj kakšen rov v realnost.
Hvala za dotik,
Marija
Komentiranje je zaprto!