Ko sem te srečala so se začele rojevati drugačne pesmi.

Samo zame.

In za to srce, ki utripa v drugačnem ritmu.

Tiho. Tišje.

Včasih se celo ustavi, da zadiham.

Nisem rekla da bo preprosto.

Verjetno je lepo samo zame.

Tako lepo, da popki listov hitreje razvijejo svojo obliko.

Tako lepo, da sonce na trenutke vzide prej in zahaja počasneje.

Včasih sploh ne.

A to vse je le zame.

Ti niti ne opaziš, da vztrepetam ob vsakem srečanju.

Niti ne veš, da preden zaspim, zaželim lahko noč tudi tebi.

To so samo moja veselja.

Življenje je drugačno odkar te poznam.

In ko sem te prvič videla sem vedela, da te ne vidim prvič.

Vedela sem, da te vidim spet, po dolgih letih, stoletjih, tisočletjih...

A to je moja zgodba.

Ti živiš svojo. S svojimi ljudmi.

A imaš še dodaten utrip srca.

V meni.

Za nova tisočletja, ki se rojevajo

dan za dnem.

A vse to je le zame, ker

če ti povem, se bo delček tega

za zmeraj sesul v prah pozabe.

Ne smem.

Barby