V Ledini stopaja
Pogrej si dlani, sopotnica moja,
ledena kopel že polna je znoja!
Pronicajo v dušo misli mi znane …
Zakaj zdaj ostale s tabo so same?
Glej, vitez brez meča sredi sem boja,
in sveče prečrne nimajo loja.
Vlak se ne vrne in ptica zastane,
ker temno je okno s tvoje poljane.
Na drugi je strani prazna postaja,
po njenih peronih letajo vrane,
korak pa tvoj težji in zaostaja.
Prislonim ti lestev gori do raja,
povem ti, ostani, scelim vse rane,
s časom pokrivam Ledino stopaja.
Poslano:
13. 01. 2024 ob 13:47
Spremenjeno:
13. 01. 2024 ob 13:49
Pesem je posvečena vsem nam, ki smo nekoga izgubili in našim najdražjim tam gor za mavrico.
Naj bo vsem Mir in Dobro!
Zelo lep sonet, dragi Caki,
zelo lep in hvala da si ga posvetil vsem!
Marija
in sveče prečrne nimajo loja.
Ovdje je procvjetala ideja i uspjeh.
Bravo, Caki !
res si kot vitez brez meča v boju povzdignil človeka v tej pesmi. hvala, tudi z moje strani.
lp
miko, hvala za komentar. Vse je manj je vlakov na postaji našega življenja, redčijo se starejše generacije, mlajše se preredko množijo. Mogoče, mogoče, pa nekje lahko začnemo znova! Lep pozdrav, Caki
Marija, hvala za branje in tvoj dotik, me veseli, lep pozdrav, Caki
Svit, hvala za opomnik za rošado! Tukaj sem jih že prej nekaj naredil, pravi pomen po rošadi verzov - pesem sicer ohrani, ni pa več poudarjen razlog vitezove nemoči (temno okno in zgorele sveče), je pa res, da si bralec vse to lahko predstavlja in nadgradi tudi po rošadi verzov, zato sem spremenil vrsti red. Spremenil sem tudi besedo "ogrej" v "pogrej", ker je to bolj toplo vabilo oz. celo želja. Lep pozdrav, Caki
Prvotna verzija:
Vlak se ne vrne in ptica zastane,
glej, vitez brez meča sredi sem boja,
ker temno je okno s tvoje poljane
in sveče prečrne nimajo loja.
Verzija po rošadi verzov:
Glej, vitez brez meča sredi sem boja,
in sveče prečrne nimajo loja.
Vlak se ne vrne in ptica zastane,
ker temno je okno s tvoje poljane.
Mirko, hvala za lep komentar, me veseli. Lep pozdrav, Caki
OJ, Caki, jaz sem navedel meni dva všečna stavka, niti nisem mislil na kakšno "rošado..." To ni bil moj namen.
Svit, vseeno hvala, ko nenamensko postane namensko :)
Me veseli, Caki.
Bodi dobro.
Pohvala za sonet, ki lepo teče.
LpL
Lidija, urednica, me veseli tvoja pohvala. Prelivajoč se tok sozvočja res lepo teče, moti me predzadnji verz s soncem in luno, pomensko sicer pove tisto, kar sem želel, zdi se mi pa, da ta metafora preveč štrli iz toka celotne pesmi. Bom premislil za zamenjavo.
Lel pozdrav vsem iz sneženega Prekmurja, Caki
Ja, ok, sporoči, če popraviš. Morda malo razmisli še o hiperinflaciji rim na - aja v zadnji tercini
Poslano:
16. 01. 2024 ob 18:08
Spremenjeno:
16. 01. 2024 ob 18:10
Zdravo Lidija, obe tercini sem preuredil in nekoliko umilil "hiperinflacijo" na "aja". S to vsebino je postala pesem tisto, kar sem najprej želel: žalovanje za ljubljeno osebo, ki ga vidi duša od tam "zgoraj" - postane pogovor med obema z obeh strani "lestve proti tam gori", še več - celo spoznanje, da smo še vedno skupaj, razlika je le v tem, da je ta skupni čas zamrznjen v Ledini stopaja, zato naj ljubljena oseba ostane na svoji strani. Zaradi tega sem tudi spremenil predolgi naslov Pogrej si dlani v Ledini stopaja samo v Ledini stopaja.
Na drugi je strani prazna postaja,
po njenih peronih letajo vrane,
korak pa tvoj težji in zaostaja.
Prislonim ti lestev gori do raja,
povej mi, povem ti, ostani, scelim vse rane, duša prihaja,
saj sonce še vstaja, ko luna odhaja,
čas pa le skrit je v Ledini s časom pokrivam Ledino stopaja.
Lidija, urednica, hvala za ponovni pregled in podčrtanko.
Lep pozdrav, Caki
Caki, malo pozno, ampak iz srca ti iskreno čestitam k izpostavljenemu sonetu s črticami!!!
Z lepimi pozdravi,
Breda
Koni, hvala za čestitko. Ostani Dobro, lep pozdrav, Caki
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: F2#Caki
- 13. 01. 2024 ob 13:45
- Prebrano 420 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 168.89
- Število ocen: 9