Pogrej si dlani, sopotnica moja,

ledena kopel že polna je znoja!

Pronicajo v dušo misli mi znane …

Zakaj zdaj ostale s tabo so same?

Glej, vitez brez meča sredi sem boja,

in sveče prečrne nimajo loja.

Vlak se ne vrne in ptica zastane,

ker temno je okno s tvoje poljane.

Na drugi je strani prazna postaja,

po njenih peronih letajo vrane,

korak pa tvoj težji in zaostaja. 

Prislonim ti lestev gori do raja, 

povem ti, ostani, scelim vse rane,

s časom pokrivam Ledino stopaja.

F2#Caki