Dobr tole

O, hudoooo!

pozdravljena, branka in Svit.

Pogađa u srce, Miko. Uistinu su duge noći.

"noči so dolge zaklepam srce

z okopov te gledam

čez belo polje"

Lp, Katica

zdravo, Katica. samo misel na tiste, ki bodo, kot kaže, ostali pred vrati oz. pred žico.

zato, "zaklepam srce"...

na toplem ne moremo čutiti za kaj se gre. svet se spreminja v logor.

mnoge države potuhnjeno molčijo, ni preobrazbe zavesti.

afrika je ogledalo vseh nas. moj ubogi jeruzalem ...

ko se znajdeš na cesti, ko sredi pravne države stojiš pred sužnjem, ki ga je njegov lastnik prisilil beračiti, vidiš, da ni mogoče rešiti velikih problemov ...

včeraj na avtobusu, tolikšno huliganstvo naše mularije, da sem komaj zadrževal bes. na poti iz šole...

bojim se, da počasi res zaklepam srce, naj zgori kar gori in mora goreti.

zaradi otrok si zmeraj premislim in zagovarjam nekakšna načela. a kdo si upa v no go zone, v geta, kjer so prebežniki končali?

lp

Pesniški subjekt se zaveda nujnost preseganja molka, čeprav doživlja poraz empatije širše družbe tudi kot lasten poraz. To spoznanje se stopnjuje v nemoči upora stapljanja z množico, ki včasih sicer vzvalovi, vendar v njeni apatiji ugašajo celo pravljice. Ko se pesniški subjekt zazre čez belo polje se zazdi, da se spreminja v solni steber. Čestitke!

Milan Ž.

super si to povedal, Milan. hvala.

lp, m

Miko, čestitke. Svet pa je miren, preveč spokojno miren. In to boli!

Lp, Caki

poz, Caki. svet je ideja in človeštvo je ideja. če pa te ideje ni v glavah ljudi, ne vem kaj. 

ti, ki so skupaj v dreku, se borijo eden za drugega, ampak, kot rečeno, človeštva ni v naših glavah.

države se obnašajo na način naravnih egoistov, je zapisal hegel. od tod ideja o odmiranju države in ideja komunizma, le, da človek ne preneha biti egoist in imajo vse njegove ideje (recimo marxove v stalinovi glavi) egoističen predznak.

kako, da je nekega dne kultura sama ovira. če je pa ni.

lp

vere ni.