Že dva meseca je neznosna

vlaga v moji koči.

Stene se najedajo in

tiho prhnijo same zase.

Nihče ne prezrači

sivih osamljenih prostorov.

Pohištvo se več ne

zdi zares uporabno.

Še drobcene žuželke

se ne počutijo dobro tukaj.

Vse je do konca prazno

pretakanje kapelj in trenutkov.

Pa vendar bodo stene

še nekaj časa stale pokonci.

Predvsem pa bi jih bilo škoda

podreti pred sušenjem.

Po tolikih razpokah

bom kar pustil vrata odprta.

Nikolaj Niki