Ni kaj, obvladaš ti vrhove poezije, sonet krasan kot rožc'a, gori tam, vzklije ... Moj poklon, poetesa Marija!

Z lepim pozdravom v pozen, poletni večer ti želim

Sašo

Križišča so in vedno bojo ... Zelo življenjsko za moder zaključek sprehoda. Čestitam. Lp, Caki

Hvala Sašo, trudim se, pa mi ne uspe vedno, haha

... tudi danes še vnašam spremembe.

Lep večer želim,

Marija

Caki, sem popravila 

... bojo je pogovorno sprejemljivo

bodo pa knjižno pravilno.

Lep večer želim,

Marija

Lijep sonet, draga Marija.
Laku noć uz nove sprehode ti želim,
Katica

''Ko slišim glas iz bližnjega zvonika,
in bron zvonov ovije vas in polje,
in dan se prav počasi v noč umika,
z ramen se lušči val mi slabe volje.''  

Čudovito, kot da se s teboj sprehajam....

Ll. Olga

Hvala, dragi Katica in Olga.

Želim vama lep dan!

Pozdravček, 

Marija

Lep sonet, morda bi bilo za poskusiti z žensko rimo tudi v 6 in 8 verzu.

Lep pozdrav, Dejan

Tvoje hvalnice naravi se me vedno dotaknejo.

Prijazne dni  na poteh, katere si izbiraš sama, ti želim     Rajko

Jaaa Dejan, najbrž je riba kriva, ker je ženskega spola in mi je pogoltnila to žensko rimo, haha 

Vsakokrat, ko pesem preberem tudi meni nekaj zaklenka, ampak še nimam rešitve.

Mogoče mi jo prišepneš, če imaš

kakšno idejo!

Bodi dobro,

Marija

Hvala Rajko, gozd in sploh narava mi res veliko pomeni.

Bodi dobro, Marija

Prišepetavam ...

"Med potjo spremlja pesem me škrjanca,

pridruži kukavica se mu v zboru -

zastane dih mi v prsih sredi klanca,

obstanem v čudovitem tem prizoru."

Samo ideja, kajti tale verz "in iz gozda se pridruži mu - kuku" nekako pokvari metriko, vsaj jaz tako slišim :)

Lep pozdrav, Dejan

SUPER

Imaš pa rahel metrični zdrs, kjer se ti verz začenja s poudarjenim zlogom:

Med potjo spremlja pesem me škrjanca 
in iz gozda se pridruži mu - kuku
S korakom dih zamre mi sredi klanca;

ko punčka v meni reče: Glej, spet sem tu!

Preprosto izpusti "in" na začetku verza. Zdi se ti morda, da potem ni več enajsterca, a to dejansko ni res, da je v  - KU  KU en zlog pavze. Prav tako potem v zaključnem verzu iste kvartine, kjer je "glej" odveč. Metrika je vedno pomembnejša od štetja zlogov, saj le-te lahko velikokrat nadomestimo z ZAMOLKOM/pavzo

Med potjo spremlja pesem me škrjanca 
iz gozda se pridruži mu - kuku
S korakom dih zamre mi sredi klanca;

ko punčka v meni reče- spet sem tu!

(v tvojem primeru je zamolk obakrat označen s pomišljajem. )

Lp, lidija

O, hvala, Lidija!

Kar kamen, kaj kamen, skala, se je odvalila z mene. Mislim, da sem najmanj 15x spremenila ta dva verza. Ni in ni se mi zares posrečilo, pa še rima na kuku je skromna. Na pamet mi je, poleg uporabljene, prišlo le še: 

na dnu in v snu.

In seveda, zopet sem pozabila na tvoj, že večkrat omenjen nasvet, glede zamolka. Koliko napora bi si lahko prihranila. 

Sem popravila - in to s hvaležnostjo.

Marija

Dejan, vesela sem, da si mi predstavil tvojo variacijo na tole mojo "kukavico".

Zelo lepo in, kot smo pri tebi že vajeni, brez napak v metriki.

Sedaj bom, z Lidijino sugestijo, pustila tako kot je, ker pa se pesem lahko tudi spreminja, ni rečeno, da ne uporabim tvojih verzov pri kakšni drugi priložnosti. 

Če dovoliš, seveda?

Hvala iz ❤️ in se priporočam za še, če bo (in prepričana sem da bo), potrebno.

Lep dan ti želim

Marija

Marija, 

z veseljem sem "prišepnil"

Lep pozdrav, Dejan

Marija, izvrstan sonet!

Samo tako dalje,

Ivan

Hvala, dragi Ivan.

Vesela sem tvojega dotika.

Lep dan ti želim!

M