au..., nova voda.

lp, m

Oj, Irena,

lepa pesem...in čeprav tako grenko, si jo želim slišati povedano s tvojih ust...ravno zato, ker je tako lepa ...in...žal...resnična...

Lepo bodi.

Objem.

Majda 

dokler ne spremenimo, se ponavlja

hvala, miko

lp

pi

Draga Majda, hvala

ob naslednjem srečanju morda  :)

Objemam te

Mateja, hvala

in vedno znova smo žtrev lastnih napak

lp

pi

Se veselim, Irena...ne glede na "morda", saj veš...upanje...

Lep dan, 

M.

"Tistim, ki pozabijo na zgodovino, je usojeno, da jo ponovijo."

precej znana misel filozofa Santajane o vračanju preteklosti v sveži bridkosti

Lp

Rajko, tako kot praviš ali kot pravi Santajana.

hvala

lp

pi

Bojan

janka je po koroško krilo, spodnji del ženske obleke  :)

lp

pi

Kruta realnost, ki se ne bo kmalu pozabila (niti sanirala, na žalost). Upam, da se motim,

Lp, Stojan

Stojan, tudi jaz upam ...

hvala in lp

pi

djte srat

Življenjski krogi, mi v njih, ali oni v nas. Morda le v jeziku najlažje prepoznamo, da gre pravzaprav za spiralo. Čestitke.

Milan Ž. 

No, pa sem našla pravo mesto za tisti bohlonaj  :)

Sreča naj drži tudi od tu :)

Hvala, Milan

lp

pi

Irena, za janko pa nisem vedel. Hvala, da si me seznanila z novo besedo.

Lp, B.

Pozdravljen Bojan, nekako tako bi bilo v knjižnem jeziku:

<xml>
</xml><xml> </xml>

Velka je gartlne vse nam zaliwa,

velika, (ali narasla) je vrtove vse nam zalila
noswa je paradajz, lomwa zeleje.

nosila je paradižnike, lomila zelenje
Ka sm js tbi, o, moj boh kriva,

kaj sem jaz tebi, o, moj bog kriva
je šrajawa Lenčka v spodrecani janki,

je kričala Lenčka v spodrecanem krilu
ko Poldi za murkami bos je zagazo

ko Poldi za kumarami bos je zagazil
tja k Dravi, ki Mežo je vzewa, popiwa.

tja k Dravi, ki Mežo je vzela, popila (v Dravogradu se Meža izlije v Dravo)
Skup sta bučali, on pa že rajnki

skupaj sta bučali, on pa že rajnki
plavo je douta kkr list suhi.

plaval je (douta, grta je tipično koroško in nekako ni prevoda – dol in gor J a ne zares) kakor list suhi

Tk se spomijam, ko bwa sm še puža,

tako se spominjam, bila sem dekletce
zaj pa spet gledam poplavlene brege,

zdaj pa spet gledam poplavljene bregove
al so od tistega leta vsi gluhi,

a so od tistega leta vsi gluhi
nič se spremenwo ni, glihni so zidi,

nič se ni spremenilo, enaki so zidovi
liže jih reka in včasih prestopi,

enako kot je
saj ve se prav doro, da lahko se spridi,

saj vese prav dobro, da lahko se spridi
pol zmerom se ista žawost ponavla,

in zmeraj se ista žalost ponavlja

mine, utiša bučaje se besno

mine, utiša bučanje se besno
in brege noben za vnaprej ne popravla,

bregov prav nihče za vnaprej ne popravlja

Ko v vodo tanovo gledam že stara,

ko v vodo novo gledam že stara
tško mi je, spremenit ne morem,

težko mi je, spremeniti ne morem
ka ti je bica, me vnuk moj pobara.

kaj ti je babica, me vnuk moj povpraša

Lp

pi

Vemo, da je popravljanje bregov za nazaj zmeraj ena in ista  ponavljajoča žalost ... mogoče pa je upanje v vnukovem vprašanju ... Naj bo!

hvala, dragi Caki za tako lep komentar

lp

pi