Cesta
Cesta se vije sanjavo
mene pa pušča ob strani,
tu, na ravnini prostrani
zrem v neskončno daljavo.
Pa veter me mrzli poboža,
zaziba pšenico in drevje,
ječi razbolelo vejevje
naježi prezebla se koža.
Kaj cesta ne vzame me s sabo?
Le nemo se vije naprej,
prek mojih preprek in prek mojih mej,
a mene le pušča za sabo.
Cesta se vije sanjavo
mene pa pušča ob strani.
Tu, na ravnini prostrani
tonem v temno pozabo.
Hvala za pesem, ki se čuti.
LpM
Poskusi gledati na vse skupaj (življenja cesto) s "ptićje perspektive".
Dvigni duha, nemudoma bo bolje, notranje olajšanje.
Lp Ra.j.
Pozdravljen in dobrodošel na Pesem si, Tomaž. Lepo, da si se nam pridružil,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Berginc
- 31. 08. 2023 ob 20:28
- Prebrano 221 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 39.9
- Število ocen: 1