Oboki
Glej, staro sonce zdi se nebogljeno,
ko zleze tam z obzorja in gre vanj,
resnica je, da mu je prav vseeno
za vse človeške slike bledih sanj,
ki rišejo privide o mehkobi
življenja malega na trdih tleh,
kjer utopi se gladkost, moč, v trohnobi,
čeprav nas vmes kdaj res obišče smeh.
Ker kratka pot od puha je do perja,
maslenih mišic do uvelih kit,
od prvih vdihov do temé preddverja,
kjer nikdar ni vratar nas dušni sit.
Med vzhodom in zahodom pot se vije,
megla mehča jo in prepad prekrije.
Kako gladko ti teko verzi zapeljani v sonet, Poetesa Irena! Res občudujoče, vsaj z moje strani. Čestitam!
Prijeten nedeljski večer ti želim!
Sašo
Bravo, Irena, od prvega, do zadnjega stiha, gola resnica, napisana v popolnem ritmu in metriki ☆
Čestitke!!!
Lp, Marija
Poslano:
30. 07. 2023 ob 18:31
Spremenjeno:
30. 07. 2023 ob 18:31
Ludolfova Irena,
Na tem kratkem odseku vesoljne avtoceste mi je vedno v užitek postati na počivališču
8ali kar odstavnem pasu) in nemudoma prebrati tvoje spretne spevne kompozicije.
Lp Rajko
Naše minevanje je lepo. Ni nas ga strah! Lp, Caki
Lepo valujoča.
LpM
Toliko skritih, toliko razkritih, pa je še vedno pod njimi nešteto stvari, ki se jih včasih dotaknejo le misli, včasih pa jih povsem nepričakovano začutimo v sebi. Čestitke!
Milan Ž.
Sašo,
Marija
Rajko
Caki
Mateja
Milan.
najlepša hvala
lp
pi
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 30. 07. 2023 ob 17:33
- Prebrano 352 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 268.95
- Število ocen: 13