
CIGANI ME PRATE
U zvezdanoj noći, cigani me prate,
dok suznih očiju kroz mrak tromo gazim,
nesrećan i tužan kroz život prolazim
a crne se misli u mom srcu jate.
I dok idem putem, kršim bolno ruke,
ja osećam strašnu gorčinu iz grudi
jer dok moje srce za tom ženom žudi
mladost mi prolazi uz trubača zvuke.
Svirajte cigani, svirajte mi jače
neka teče pesma - ona, meni znana,
neka mi zvuk trube bol prikrije kleti;
nek mi duša peva, makar i da plače,
nek mi ka njoj čežnja poleti pijana,
nek joj kaže: „Dođi – ili ću umreti!“
I onaj od juče , a pogotovo današnji sonet zbilja je vrijedan.
Pa i ciganke su vrlo lijepe, zar ne, i možda, ako Bog negdje zatvori vrata, prozor otvori, da udže ona.
pozdrav od Rajka
Bravo Zoki!
A šta drugo čoveku ostane, ako ga ona neće: bolje muzika i Cigani (još bolje Ciganke) nego smrt.
LpM
Zorane, ovaj tvoj sonet je prava rapsodija emocija, tj. sentimenta i osjećaja. Izvrsno.
"Svirajte cigani, svirajte mi jače
neka teče pesma - ona, meni znana,
neka mi zvuk trube bol prikrije kleti;..."
Lp, Katica
Poskusila sem narediti prevod.
Kot je znano, je to pri sonetu zelo težko, treba je narediti prilagoditve zaradi ritma in rime, ne moreš prevajati dobesedno.
Če se avtor strinja, bi objavila med prevodi, sicer pa pač ne.
V spremstvu ciganov
Cigani spremljajo me v zvezdni noči,
oči so solzne, v mrak počasi gazim,
poln žalosti skozi življenje lazim,
obok črnin se v mojem srcu boči.
Na poti svoji vijem v bolečini roki,
grenkoba v prsih strašno je trpljenje:
srce le zanjo čuva hrepenenje,
mladost mineva kot trobente zvoki.
Igrajte mi, cigani, le močneje,
naj teče pesem - tista, meni znana,
se v njenem zvoku zmanjša bolečina;
naj duša poje, tudi jok pogreje;
k njej želja poleti, čeprav pijana -
brez nje mi ljubša smrti je belina!
LP, mcv
Izvinjavam se što kasnim, naravno da možete objaviti,
Srdačan pozdrav iz Leskovca
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Dedino Muško (Zoran M. Jovanović)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!