Sonet: Pompeji
Raztreščil se je vrh ognjene gore,
razparal je Vezuv nebo poletno,
se zgrnil gnev na ljudstvo je prevzetno,
ki vklenjeno zdaj v pekla je prizore.
Bes Jupitra odzvanja skozi strele,
ki švigajo iz temnega oblaka
in s sabo slutnjo nosijo somraka,
v katerem bodo duše obnemele.
Pepel prekril je tiho hrepenenje,
da z njo nekoč bom legel v cvetnem gaju,
kjer slišalo le src bi se drhtenje
ter vse skrbi zbledele bi v vzdihljaju ...
Vse to razblinilo je pogubljenje,
ki Bog ga v srdu je poslal nad naju.
Čestitam na podčrtanki, Dejan!
Lijep ljetni dan ti želim.
Veliki pozdrav, Katica
Pozdravljen Milan,
najprej hvala za podčrtanko, še bolj pa za tvoj komentar in mnenje. Se strinjam s teboj o prehodu - konec koncev naj bi po neki definiciji v sonetu v kvartinah ustvarili sliko - podobo oziroma situacijo (največkrat izhajamo iz narave), v tercinah pa potem prešli na čustveno izkušnjo (avtorja ali koga drugega).
Lep pozdrav, Dejan
Pozdravljena Katice,
najlepša hvala za čestitko!
Lep pozdrav, Dejan
Izvrstan sonet, a što se tiče Pompeja - "I tata bi sine!" ;-)
LPI
Ivan, s tem citatom iz Ko to tamo pjeva (mislim, da je to rekel PavleVujisič) si me pa res nasmejal. Zame edenizmed najbolj smešnih filmov!
Hvala za pohvalo!
Lep pozdrav, Dejan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dejan Bosil
- 17. 07. 2023 ob 17:26
- Prebrano 1010 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 411.44