Danes me temna misel ubija
danes želim si tvojo pomoč
moja stopinja se zgublja na poti
srce pa mi stiska tesen obroč
Ne najdem poti
ki bi me vodila
objema me tema in kruti mraz
solze so slane in vroče na licu
in moker je moj nesrečni obraz
Vse se zgubilo je v nekem trenutku
nikjer več ni sončnega žara
zastonj iščem na nebu zvezde svetleče
v noči sem črni sama zaspala
Sanje bile so dolge in lepe
v njih sem kot ptica letela v nebo
kmalu pa je me obiskalo jutro
in strta sem sanjam podala slovo
Moja te roka bo vedno iskala
da malo mi sreče pokloniš
da bom ob zvezdah mirno zaspala
a ti boš želel
srce da mi zlomiš
Moje srce je ranljivo postalo
vsaka ga kruta beseda boli
želi si
da bi za vedno zaspalo
a tvojih solza se močno boji
Skrival jih boš pred mano in svetom
nihče jih videl ne bo
skrival boš tudi svoje gorje
ko ranjena duša bo vpila v nebo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!