To odstiranje pepela s Pompejev, ki se ti je odrazilo v mojstrskem sonetu, te zna prijazno povabiti na večkratni ogled. Ni kaj, obvladaš ti to težko zvrst poezije, poet Dejan!

Z lepim pozdravom,

Sašo 

Vezuv je v svojem izbruhu konzerviral kulturo mesta in ljudi, ki so živeli v njem, saj je mnoge prizore v trenutku pokril s pepelom, na nek način se je zgodila reciklaža, ki je ohranila spomin za vse čase dokler bo Zemlja obstajala.

Zelo lepo, Dejan!

Rada berem tvoje sonete, saj si rojen sonetist.

Bravoooo    (*_*)

Lep dan ti želim,

Marija

Ave, Dejane! Majstorski napisano. Italija je puna inspiracije kako njeni gradovi i arhitektura tako i povijest za mnoge umjetnike.
I hrvatska književnica i urednica Marija Juračić napisala je "„Ljubav u Pompejima“ roman koji se sastoji iz dvije priče koje su vremenski udaljene gotovo dvije tisuće godina, a povezane su glavnim likovima u njihovim reinkaniranim životima."
Nestrpljivo čekam slijedeći sonet iz ciklusa "Italijanskih sonetov". Hoću li čitati o vučici Martiji, Faustulu, Aka Larenciji itd.? 

Lijep pozdrav, Katica

Dejan, res poetično si opisal svoj obisk v Pompejih. Bralec si sonet lahko razlaga po svoje, pa vseeno ne izgubi pomena, rdeča nit ostane. Čestitam!

odlično

Pozdravljen Sašo,

hvala za komentar in pohvalo. Pompeji so definitivno kraj, kamor se je vredno vračati. Tako v pesmi, kot tudi v živo :)

Lep pozdrav, Dejan

Pozdravljen Svit,

lepa misel in razmišljanje, hvala

Lep pozdrav, Dejan

Pozdravljena Marija,

mi je všeč, da se rada bereš moje sonete - upam, da jih pride še veliko na dan. Hvala ti!

Lep pozdrav, Dejan

Pozdravljena Katice,

hvala za pohvalo. Najprej vsebina, potem pa tehnično piljenje soneta, ki pa na vsak način ne sme uničiti sporočila. Včasih se skozi piljenje rime in ritma porodi še kakšna nova ideja in metafora.

Sonetov je se kar precej v tem ciklu, jih pa moram še malo "polikati". 

Lep pozdrav, Dejan

Pozdravljen Caki,

imaš prav, vsak si nariše svojo sliko, včasih celo več. Hvala.

Lep pozdrav, Dejan

Pozdravljena Damjana,

odličnost šele pride skozi vajo in kilometrino, vsaj upam na to. Hvala za branje in mnenje.

Lep pozdrav, Dejan

Meni pa je všeč, kako se sonet konča na osebno ravni ... na dveh zaljubljenih, ki sta izginila v pepelu.

Dejan, znano je, kaj mislim o tvojih sonetih. Da se ne ponavljam - večkrat sem že rekel. Tokrat samo to: dobro bi bilo poiskati koga, ki bi sonete prevedel v italijanski jezik. 

LpM

Dejan, čestitke k sonetu: Pompeji,

lepo je brati odličen sonet, ki poleg strukturnih zakonitosti navduši tudi z lepo besedo, izbrano vsebino, in ne nazadnje z jasno izrisanim vsebinskim sporočilom bralcu, s katerim ti je tudi tokrat uspelo, da je zadovoljstvo obojestransko ...

... in ne nazadnje: dragoceno je tudi tvoje sporočilo, ki ga berem med zgoraj zapisanimi komentarji glede pridobivanja ustvarjalca pesmi na odličnosti. Tudi iz tega je moč razbrati, da brez ustvarjalne samodiscipline ter težnje po pridobivanju in "piljenju" pesniških spretnosti ne moreš postati odličen sonetist.

Hvala za še en čudovit sonet iz cikla "Italijanskih sonetov". Z navdušenjem pričakujem novega, do takrat pa

lep pozdrav,

koni

Pozdravljena Nada,

hvala za tvoje cenjeno mnenje. Tudi jaz rad v sonet vnesem osebno raven. 

Lep pozdrav, Dejan

Pozdravljen Maki,

vem, dragi "brat v poeziji", kakšno je tvoje mišljenje in mnenje o sonetih, ki jih imaš tudi ti iskreno rad. Izredno cenim tudi tvoje prevode, ki so mojim sonetom dali še dodatna krila. Hvala za vse!

Lep pozdrav, Dejan

P.S. Na jesen pa se nadejam najinemu sodelovanju pri novem sonetnem vencu, ki ga bom objavil takrat (zaenkrat še ne smem).

Pozdravljena Breda,

hvala za čestitke in pohvalo. Ja, pot k idealnemu sonetu je res težka, da se vse poklopi, kot si si predstavljal na začetku. Jaz pravim takole: sonet je tisti "ta pravi" šele takrat, ko se ti ob pisanju in ponovnem branju le tega utrne solza (dobesedno ali pa v srcu). Takrat šele začutiš lepoto soneta.

Je pa res, da brez vseh vas tukaj na pesem.si tudi pri meni ne bi bilo napredka. Še posebej pa sem hvaležen g. Borisu A. Novaku, ki mi je s svojim videnjem mojih sonetov izredno pomagal. Včasih ti kakšen nasvet odpre oči in vidiš potem sonete precej (ali pa povsem) drugače ... lahko bi rekel, da so se mi po pogovoru z njim resnično "odprle oči".

Lep pozdrav, Dejan

Pridružujem se drugim čestitkam in dodajam, da se mi zdi zelo dober tudi prehod iz prve vsebinske plasti v drugo, morda prav zaradi prehoda v dvojino, kar lahko omogoča mislim prehod iz preteklosti v sedanjost ...   

Milan Ž.