Smeh iz grla poskakuje, 

se na ustnicah ustavi

in z nasmehom jih preplavi,

vse telo je na zabavi.

Ko kar trese se trebušček,

smeh je pravi potepušček.

Ne ustavi se le tukaj.

Hitro sem ter tja potuje,

sam valove oblikuje.

Vse po svoje zaznamuje.

Kot razburkano je morje,

je delfin, gladino orje.

Zdaj na žabjem smo koncertu.

Eni nežno se smejijo,

drugi glasno se režijo,

za trebuhe se držijo.

Vsak se hihita po svoje,

eni sami, drugi v dvoje.

Kakor žoga se odbija.

vsakemu v obraz se roga,

smeh je nalezljiva droga,

ki nikogar ne uboga.

Kot balon je brez krmila,

nosi ga posebna sila.

Dokler tempa mu ne zmanjka.

Potlej le še izdihuje, 

upa, da ne bo še huje,

ko še zadnje smehce kuje.

Tiho vase se sesede,

čaka na izziv sosede.

olgasem