Sonet: Sence brezpotij
Iskal ljubezen v sencah sem brezpotij;
tam, kjer obup raztrga hrepenenje,
praznina v duši otopi stremenje;
nevihto da premagal bi nasprotij.
Preraslo trnje vsa je moja polja,
peklensko sonce upe je požgalo,
besede z žarki v kožo mi vklesalo:
"Prevzel Atlantu breme boš vesolja!"
Ne branim jaz bremena se nositi,
saj vem za vse prihajajoče čase,
da želje te ne da se utopiti;
navkljub temu, da rana se zarase;
saj znala je srce mi uročiti -
z nasmehom svojim prikovati nase.
Dejan, če te je "z nasmehom prikovala zase", ni druge kot: svoj križ nositi! Pač, taka je usoda.
Še eden odličen sonet.
LpM
Pozdravljen Maki
Dobro si povedal, križ je treba nositi in iz tega potegniti kar največ … in seveda hvala za pohvalo!
Lep pozdrav, Dejan
Dejan, još jedan super sonet posvećen ljubavi. Proljeće je pravo vrijeme da se čovjek zaljubi i korača vrtovima ljubavi, pa makar i u mašti.
Lp, Katica
Pozdravljena Katice,
sem zelo vesel tvoje pohvale. Res je, vsaka pomlad prinese s seboj tudi spomine na pomladi iz preteklosti in nam tako pogreje srce.
Lep pozdrav, Dejan
Poslano:
14. 04. 2023 ob 10:15
Spremenjeno:
14. 04. 2023 ob 10:17
Pozdravljen Ivan,
hvala za postanek ob pesmi. Lepa definicija soneta!
Lep pozdrav, Dejan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dejan Bosil
- 11. 04. 2023 ob 17:07
- Prebrano 399 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 261.43
- Število ocen: 10