Sonet: Sence brezpotij
Iskal ljubezen v sencah sem brezpotij;
tam, kjer obup raztrga hrepenenje,
praznina v duši otopi stremenje;
nevihto da premagal bi nasprotij.
Preraslo trnje vsa je moja polja,
peklensko sonce upe je požgalo,
besede z žarki v kožo mi vklesalo:
"Prevzel Atlantu breme boš vesolja!"
Ne branim jaz bremena se nositi,
saj vem za vse prihajajoče čase,
da želje te ne da se utopiti;
navkljub temu, da rana se zarase;
saj znala je srce mi uročiti -
z nasmehom svojim prikovati nase.
Dejan, če te je "z nasmehom prikovala zase", ni druge kot: svoj križ nositi! Pač, taka je usoda.
Še eden odličen sonet.
LpM
Pozdravljen Maki
Dobro si povedal, križ je treba nositi in iz tega potegniti kar največ … in seveda hvala za pohvalo!
Lep pozdrav, Dejan
Dejan, još jedan super sonet posvećen ljubavi. Proljeće je pravo vrijeme da se čovjek zaljubi i korača vrtovima ljubavi, pa makar i u mašti.
Lp, Katica
Pozdravljena Katice,
sem zelo vesel tvoje pohvale. Res je, vsaka pomlad prinese s seboj tudi spomine na pomladi iz preteklosti in nam tako pogreje srce.
Lep pozdrav, Dejan
Pozdravljen Ivan,
hvala za postanek ob pesmi. Lepa definicija soneta!
Lep pozdrav, Dejan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dejan Bosil
- 11. 04. 2023 ob 17:07
- Prebrano 575 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 261.43