ZADOSTI
Nekega dne bom umrl.
Ampak ne še ravno danes.
Mojo frekvenco srca bo odneslo
med zvezde in moje misli bodo kot
kapljice krvi samomorilca na rjuhi časa
izginjale toliko časa, kolikor se me bo
nekdo spomnil. Pa tudi, če se me ne bo.
Moja sled, moje potovanje. Že to, da je
obstajalo, je zadosti
Zelo lepo. Res je še najmanj pomembno to, ali se nas bo še kdo spomnil. Neprecenljiv je ta trenutek, tvoj mir v duši, sreča in seveda zdravje. Nenazadnje, ali lahko zanikaš, da ne boš ponovno rojen in živel? Lp, Majda.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Perc
- 07. 06. 2023 ob 16:38
- Prebrano 176 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 79.29
- Število ocen: 4