Mogoče je že čas,

da te pospravim v predal s spomini,

kjer že ležijo Lačni franz

in tiste zadnje Levi's 501.

Mogoče je že čas,

da daš me zraven naftalina,

kjer je v prahu steklenica vina,

ki dal sem jo pozabljeno medit,

ko se rodila je deklina,

pa se do zdaj je pozabila.

Pomaham ti iz kota na postaji,

od koder vlaki več ne vozijo nikamor

in pravkar pregorela mu

še zadnja je brlivka,

kot luč ugasne po predstavi,

ki se le enkrat davno je zgodila.

Perc