Odšla je proti svetlobi
Odšla je tja, proti svetlobi,
odšla je od tu do nebes.
A se med potjo še obrne,
pogreša šumenje dreves.
Pogreša to hišo na samem
in vrt, ki ob hiši leži,
in praprot zeleno tam v gozdu,
vse druge ji znane stvari.
Počasi odškrne si vrata,
pogleda na mizo, na pod.
In ura na zidu je nema,
pod mizo pa mravelj pohod.
Končati še marsikaj mora.
Na oknih vse rože vene.
Prebirajo prsti zdaj strune
in citre nezemsko zvene.
Pred vhodom še njena je klop'ca
in deka kot star suvenir.
Na deki so sklenjene roke
nje, starke, za pokoj in mir.
To gleda in zadnjič ujame
podobe, jih shrani v oko.
Nato se potiho obrne
s svetlobo odide v nebo.
Kot bi iz zasmrtja gledal na fizis...
Hvala, Svit ♡
Lep dan ti želim, M
V reminiscenci vsega tistega, čudovitega, neznansko lepega, ki zna orositi oko ... Ni kaj, meni na kožo spisana pesem, Poetesa Marija. Hvala ti!
Prijetne trenutke jesenskega dneva ti želim,
Sašo
Zanimivo občutenje prehoda z oklevanjem
preden je neizbežen korak storjen.
"Dobr si to scoprala", bi rekel naprimerJ
Lp
Hvala, Sašo in Rajko.
Ko se naberejo leta in postanejo noči vse daljše, je časa na pretek za premišljevanje. Pa nastane kakšna pesem z vsebino in občutki, ki še kako vrtajo po glavi.
Bodita lepo, Marija
vsebinsko bogata pesem z zanimivim naslovom, ki me je nagovoril k razmišljanju, draga Marija; tako se poslavlja tudi jesen in tako se življenje prepleta s spoznanjem o minljivosti;)))
Sončno popoldne ti želim,
Breda
Lepa pesem, ki stopi v srce
Lep pozdrav, Dejan
Slovo od sebe in spkojen odhod
V mojih očeh pa solzica boleče resnice
Lv
Tanja
Tudi jaz dodajam, da je pesem čudovita; na nekakšen igriv način prikaže odhajanje duše ...
Hvala za dotik in komentarje, draga
* Breda
* Dejan
* Tanja in
* Nada
Lep dan vam želim!
Marija
Tankoćutni i dojmljivi stihovi. draga Marija.
Lp, Katica
Čestitke tudi z moje strani,
lp, Ana
urednica
Poslano:
16. 11. 2022 ob 18:20
Spremenjeno:
16. 11. 2022 ob 18:23
Super pesem. Izbrala si lep valčkov ritem preprostih štirivrstčinic, zato je nujnih nekaj malih zlogovnin popravkov (in paziti na nepoudarjen začetek verzov)
Odšla je tja, proti svetlobi,
odšla je od tu do nebes.
A se med potjo še obrne,
pogreša šumenje dreves.
Pogreša to hišo na samem
in vrt, ki ob hiši leži,
in praprot zeleno tam v gozdu,
vse druge ji znane stvari.
Počasi odškrne si vrata,
pogleda na mizo, na pod.
In ura na zidu je nema,
pod mizo pa mravelj pohod.
Končati še marsikaj mora.
Na oknih vse rože vene.
Prebirajo prsti zdaj strune
in citre nezemsko zvene.
Pre vhodom še njena je klop'ca
in deka kot star suvenir.
Na deki so sklenjene roke
nje, starke, za pokoj in mir.
To gleda in zadnjič ujame
podobe, jih shrani v oko.
Nato se potiho obrne
s svetlobo odide v nebo.
urednica
Poslano:
16. 11. 2022 ob 18:26
Spremenjeno:
16. 11. 2022 ob 18:26
OH, vidim, da sva z Ano nevede neodvisno ena od druge pregledovali tole ... Se opravičujem za prepozno intervencijo. Če sprejmeš sugestije, jih lahko vnesem, lahko pa pustiš kot je ;)
Lidija, se nama dogaja kdaj pa kdaj ;))
Hvala, ker si si vzela čas in izboljšala pesem. Počakajmo še, kaj poreče triglav,
lp, Ana
Lidija, upoštevala sem predlagano.
Ker še ni podčrtano, sem ksr popravila.
M
super!
Lp, lidija
Čestitam, draga Marija!
Lp, Katica
Res lepa pesem, deluje lahkotno, čeprav je tema zadnje slovo od tuzemstva. Moj poklon.
lovrenka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
- 11. 11. 2022 ob 10:43
- Prebrano 743 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 348.01
- Število ocen: 17