NOTRANJA PREVETRITEV
Razkrivam čustvene trenutke duše
v telesu je ista kot vrteči planet
nima časa pojmovati muke
grehe telesa pretvarja v led.
On se spreminja v vremenske slike
njegov greh se staplja v živost želja
predal sem reki negativne misli
naj jih odnese vse do morja.
Ves čas me bodo raznašale ribe
vekomaj lačne mojega neba
postajam kot tajga neznanega Sibira
v meni bo ostala le ena želja.
Ujeti se moram s prvo besedo
katero človek komaj zazna
besedne zmešnjave smo pripravili bogu
sreča da ne nosijo najhujša gorja.
Prvo je bila beseda
in beseda je pri bogu obstala
brez nje vemo ni nič nastalo
kar je nastalo so zemeljska zla.
Gledam laži v vidu snežinke
toplina zemlje jih vse ulovi
um zdaj vodi naša telesa
modre duše so izničene dni..
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!