V hladni senci vrbe žalujke – žalujem.
Z bolečino zalita polja v izgubljenih barvan neskončnosti – opazujem.
Kje plavajo tvoje sanje, koga dotikajo se tvoja čustva – sprašujem?
Teče med prsti razlito življenje, kamen kruši nit spomina,
čutim v prsih občutek lebdenja, ki v mislih mi tiska novo stran življenja.
... in ostala sva samo izpisana pesem ...
pozdrav Špeli,
čas rane celi.
kakor v čudoviti zgodbi pa obstaja še čarobni prstan, na katerem je izpisano TUDI TO BO MINILO.
lp Rajko
Hi, hi Rajko, hvala za dotik. Pa še res je :-) Lep dan.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ŠpelaU
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!