na boleče rame položim
potrkavanje ptička
ki kodra kamen
s slemena sive strehe
vonj zrele dinje
ki predre skorjo
z rumenim nasmeškom
grlene vzdihe krošenj
ki vtirajo veter
v neučakana nedra
besede neznanca
ki teknejo kot razpokana skorja
kruha iz krušne peči
mehke zrele robidnice
ki izstopijo iz sence
nedosegljivih sanj
bose stopinje
ki se pogrezajo
v dobroto zemlje
da lažje diham
v neizbežnost
Zeliščarica Ve. Lepo, Nada.
Lp, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!