prihajajo
nenapovedane
drobijo
delčke ponujenih priložnosti
ostajajo
kot nadležni obiski
izginjajo
v preranem veselju
vzbujajo
pisalo pri ustvarjanju vzhičenega romana
odhajajo
nenapovedano brez kančka slabe vesti
brez sočutja
do obojestranskega konca
Mar sanje res umrejo?
Kako lepo - vse do konca, kjer se zagonetka pojasni.
Žalostno je, da sanje umrejo največkrat prej kot človek sam.
Nada je lepo povzela - da sanje običajno umrejo prej kot človek.
Pa tudi - če misli preživijo, potem morda z njimi tudi sanje. Le da je to z mislijo velik vprašaj - kako bi lahko bilo vse kar si kdaj mislil ujeto v en oblaček? Kakomalo v resnici vemo.
lp
pi
Nada, morda pa nikoli ne umrejo?
Lp, Stojan
Res je Irena, zelo malo vemo, vendar intuicija ostaja, a se vse premalo zanašamo nanjo. Misli pa ...
Lp, Stojan
Miko, hvala.
Lp, Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Stojan Knez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!