Radi smo opazovali
kako je pokrila kostanjeve lase z ruto.
Jo zavezala na tilniku.
Si zavihala rokave nad komolce
in v mentrgo začela sejati moko.
Dolila vodo, kvas in kanec mleka
in pridodala ščep soli.
Da kruh ne bi bil neslan;
kot novice, ki so nam po sršenje
brenčale okrog ušes.
Prežvečene in pretaknjene
z mnogimi vaškimi jeziki,
so opletale kot oslov rep,
pri odganjanju nadležnih muh.
V usta položene so lezle čez
devet gorá in devet voda,
češ: ženska iz sosednje vasi,
šla je pod vlak, ker se ji je "utrgalo".
Pustila tri otroke Vse osnovnošolce.
Kdo le bo prevzel skrb zanje;
ptičke brez gnezda.
Ona pa, ki je vse to poslušala,
je še bolj zakopala roke v testo.
Enakomerno in umirjeno gnetla
in testo je raslo in se napenjalo.
Njej pa je, med potnimi kapljicami,
igral nasmeh.
Smo prst preorana, posejana,
žitni kalčki, stebla in klasje,
žetev srpi in snopov stogi,
omlateni od slame
v kašče,
za mlinske kamne.
Voda moko zamesi,
kvas naraste,
ogenj speče.
Čestitke za "Vgneteno."
Dobro ti gredo te pesmi s socialnim pedigrejem in po drugi strani nostalgičnim vzgibom, ki ti lepo poboža čute. Lepo, lepo, Poetesa Marija!
Naj te pocrklja sobotni dan,
Sašo
Svet ni eden, svetova sta dva.
Očitno je že od nekdaj bilo tako.
Pa "družbena omrežja" - mreža opravljivk spet ni videti nov pojav.
Še ena okusna pesem, pa lep sončni junijski pozdrav "julijskemu vršacu"
Svit, vse kar si tako lepo opisal, bomo v bližnji prihodnosti, kot kaže, res morali biti.
Lep dan, Marija
Poslano:
25. 06. 2022 ob 11:20
Spremenjeno:
25. 06. 2022 ob 11:21
Zagotovo, Marija, iz take moke smo...zgneteni.
Sašo, nostalgičen vzgib ...
... temu so prav gotovo kriva leta,
za socijalni pedigre pa starši in vzgoja. (*_*)
Je že tako da;
Kar se Janezek nauči ... ...
Lep, ne prevroč dan,
Marija
Res je Rajko. Omrežja nekoč in danes.
Boli verjetno enako, naj bodo to živi jeziki, ali pa kliki na sodobnih
napravah.
Lep dan tudi tebi
Marija
Super si to i lijepo sročila, draga Marija. Dopada mi se.
Lijep pozdrav,
Katica
Poslano:
26. 06. 2022 ob 10:21
Spremenjeno:
26. 06. 2022 ob 11:31
Kako lepa, čeprav nelepa slika v osnovi zmeraj enakega sveta.
Zadišalo mi je po otroštvu in šepnilo, da se kruh še zmeraj mesi enako. Jeziki pa meljejo kot zmeraj.
Hvala
Lp
pi
Hvala, Katica, vesela sem, da se te je dotaknila.
Lp,
Marija
Ja, res je Irena, meljejo ...
... spreminjajo se samo načini.
Hvala za dotik ♡
Marija
Lepa, močna, dobro vgnetena pesem. Čestitke! :)
Lepo bodi!
Hvala, Legy.
Lep preostanek dneva ti želim,
Marija
Čestitke k oživitvi spomina, ki deluje na nas kot film, v katerem nastopajo (nam) znani ljudje iz preteklosti ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!