Do preporoda

Samoća je prenijela
sva četiri godišnja doba
bez poljupca, bez zagrljaja
i bez pozdrava
otišla je babica

 

na krevetu je ostao dnevnik
na psihi skalpel
s krvnim sudovima
carskog reza

 

i prazna posteljica
u nadiru sunca

 

ako se Nada i zametnula
nije se razvila

 

plodna voda je presušila

 

i samoća se u sebe povukla
kao jalova tuga
davno zaboravljenog duga

 

do sebe i drugoga

breza

koni

Poslano:
24. 02. 2022 ob 17:20

... s pretanjenim občutkom do srca segajoča tematika prelita v pesem, ki se vtisne tudi v bralčevo srce ... tudi v mojega se je, draga breza;)))

Lp, koni

Zastavica

breza

Poslano:
25. 02. 2022 ob 12:15

Hvala, Koni, bodi in ostani dobro!

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
02. 03. 2022 ob 12:50

presunljiva do konca. Prepriča z vrhunsko poetiko,  pronicljivimi besedami, nikoli izrabljeno tematiko osamljenosti in smrti, ki dokončno vzame s sabo še tisto, kar bi lahko bilo, pa ni ... poetika, ki biva v dokončnosti in perspektivi pogleda nazaj - v nič.  

Zastavica

breza

Poslano:
03. 03. 2022 ob 16:31

Hvala, Lidija!

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
23. 04. 2022 ob 09:25

Čestitke k tujejezični pesmi zime 21/22 z utemeljitvijo uredništva:

V pesmi Do preporoda je samota izjemno konkretna. Samota donosi, rodi, izkrvavi in se povleče vase kot žalost. Hkrati pa je dovolj abstraktna, da lahko v njej prepoznamo univerzalno človeško izkušnjo, v kateri živijo vse posamezne samote. V zgodbi ponavljajočih se letnih časov, ki prinašajo vedno nove smrti in pozabljene dnevnike, ni zgolj trpečih mater, izgubljenih sinov in hčera, temveč splošna izguba in praznina, ki ostane. Je vsak poljub, objem in pozdrav, ki umanjka. Prazen prostor, na katerega občasno posije sonce, vendar svetloba to umanjkanje le še poudari. Tisti nič, za katerega se vedno znova sprašujemo če je ali ni. Samota, ki je še bolj boleča, ker je nosilka nekega dolga – takega, ki se močno občuti, pa vendar je že tako pozabljen, da nanj ni mogoče več odgovoriti drugače kot z žalostjo. Izmojstreno izpisana samota torej, ki nastane (kot pesem?) vedno v korelaciji s sabo in drugim ter morda na koncu ali – kot tokrat – v naslovu dopusti možnost preporoda. (Helena Z)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

breza
Napisal/a: breza

Pesmi

  • 24. 02. 2022 ob 14:59
  • Prebrano 1420 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 210.08
  • Število ocen: 10

Zastavica