... s pretanjenim občutkom do srca segajoča tematika prelita v pesem, ki se vtisne tudi v bralčevo srce ... tudi v mojega se je, draga breza;)))

Lp, koni

Hvala, Koni, bodi in ostani dobro!

presunljiva do konca. Prepriča z vrhunsko poetiko,  pronicljivimi besedami, nikoli izrabljeno tematiko osamljenosti in smrti, ki dokončno vzame s sabo še tisto, kar bi lahko bilo, pa ni ... poetika, ki biva v dokončnosti in perspektivi pogleda nazaj - v nič.  

Hvala, Lidija!

Čestitke k tujejezični pesmi zime 21/22 z utemeljitvijo uredništva:

V pesmi Do preporoda je samota izjemno konkretna. Samota donosi, rodi, izkrvavi in se povleče vase kot žalost. Hkrati pa je dovolj abstraktna, da lahko v njej prepoznamo univerzalno človeško izkušnjo, v kateri živijo vse posamezne samote. V zgodbi ponavljajočih se letnih časov, ki prinašajo vedno nove smrti in pozabljene dnevnike, ni zgolj trpečih mater, izgubljenih sinov in hčera, temveč splošna izguba in praznina, ki ostane. Je vsak poljub, objem in pozdrav, ki umanjka. Prazen prostor, na katerega občasno posije sonce, vendar svetloba to umanjkanje le še poudari. Tisti nič, za katerega se vedno znova sprašujemo če je ali ni. Samota, ki je še bolj boleča, ker je nosilka nekega dolga – takega, ki se močno občuti, pa vendar je že tako pozabljen, da nanj ni mogoče več odgovoriti drugače kot z žalostjo. Izmojstreno izpisana samota torej, ki nastane (kot pesem?) vedno v korelaciji s sabo in drugim ter morda na koncu ali – kot tokrat – v naslovu dopusti možnost preporoda. (Helena Z)

Link na prevod:  https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/163448/do_preporoda#komentar305706

Lep pozdrav!

JUR