ko daš alkoholiku ustnico ti zna našteti vseh 8planetov po velikosti v abecednem redu glede na spol odvisno kdo je prej nastal pri tem ni pomembno kako se kdo počuti

tudi sam se ne počuti

ko napiše ljubezensko pismo ni nikoli v prvi osebi to se zdi preveč arogantno napiše ga naključno kot se je vstal iz postelje ali s plinom napolnil vžigalnik samo tu nekje se skriva pravi spremenljiv tulipanski dogodek ki ga pesniki skušajo posnemati pa se spotikajo ob osebe ko alkoholik razmišlja o vojni ni nikdar puška in granate in vojska ampak so sestanki v malih sobah so mirni tihi glasovi ki poslušajo radio potem se spet spravi pisati pismo ampak ni obrazov ni imen ni zvokov vse poteka kot balerina kot gimnastik kot da ne igra nobene vloge če kdaj napiše naslovnika ali ostane do konca v predalu ko daš alkoholiku ustnico se nikoli ne počuti niti ne pričakuje od tebe da se moraš počutiti z njim

tako bi moralo biti vsepovsod

naprimerjanez