Pridi moja premlada nevesta mala!

Razgali me, da ne bom samo svoj!
Nečujno bitje srca, med prsti privid so brhke prsi.
Vdahneš kakor otrok ob rojstvu, zapored zavzdihneš.

Skrivaj dehtiš - po jasminu? - kot princesa (spoznaj se) v davnem spominu!
Sredi noči - ko za res hipno obmolči vse - mir je,
zato lahko čutim, kako drhtiš ob meni,
kakor viharna misel, ki v mesečini se utaplja brez pomoči.

Zakaj si znorela in ne_dozorela?

 
Zaman hrepeniš po združitvi in čakaš omamnost poljubov,
saj - jaz vem - nemogoča misija je to;
Bodisi da v meni živiš in se nisva nikoli ločila,
kakor ime si pripadajoča mi, ti, moja druga narava v nenehnem pripovedovanju.

RAjko Jerama