
Bo gospod Ahel Elviri preveril,
če stene še stojijo, če je vodovodna cev vkopana
in če so miši popadale čez pečino.
Žena je odšla čez mejo,
sina zdaj uči ded in ded nima le barke,
delal je v strojnici, kasneje kuhal. Veliko ve.
Ko je gospod Ahel iskal,
črno zlato za olivno olje;
je risal in čakal, da ga pokliče severnejša dežela,
s sinom vsak dan vadita:
Ich gehe, du gehst, er/sie/es geht;
Meine Damme, meine Dammen und Herren.
Samo toliko je sob, toliko je stopnic,
za tem poletjem bo še ena zima,
pa še ena
in še pomlad in poletje.
Dokler se ne izteče —
Gospod Ahel,
ustrezite Elviri,
ona je študirana,
ona bo znala
ponuditi groš.
Rekla bo grošu: groš!
Groš namesto sanj
o mlekomedni destinaciji.
Nasoljeno ribo boste pojedli tudi danes
za večerjo.
Gospod Ahel, njegov oče
in njegov sin. Elvira ne.
Skica nekega današnjega vsakdanjika ljudi, ki jim pesem posoja glas ... čestitke,
lp, Ana
Hvala, Ana. Mi je pa škrat grdo zagodel - v prvem verzu bi moralo biti "Ahel Elviri".
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!