Otroci noči
Kriki iz močvirja
trgajo noč
ko sence preteklosti
preko poljan
preko tulečih grobov, jokajoč
nosijo svoj dih
Stari hrast sanja
svoj stoletni san
in k reki se klanja
ki mu bolečino je gasila
in njegovo žalost krila
Noč je gluha
molči
bolečina je ne gane
takšna pač je
polna strahov
obupa, upov in skrbi
sovraštva in grobov
le tolažbe v njej ni
DragoM, tako lijepa i tako bolna pjesma. Osjećam tu noć.
Lp!
Katica
Dark nigt of the soul...lepa, pozdrav,m.
Hvala, Katica!
Hvala, miko!
Lp,
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: DragoM
- 31. 01. 2021 ob 17:20
- Prebrano 342 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 99.53
- Število ocen: 5